Uredba o uravnavanju obsega vinogradniških površin |...

4548. Uredba o uravnavanju obsega vinogradniških površin

Na podlagi 5. in 119. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 ZDU-1 in 58/02 ZMR-1) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o uravnavanju obsega vinogradniških površin

I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta uredba za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL L št. 179 z dne 14. julija 1999, str. 1, z vsemi spremembami) in Uredbe Komisije (ES) št. 1227/2000 z dne 31. maja 2000 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino v zvezi z obsegom vinogradniških površin (UL L št. 143 z dne 16. junija 2000, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1227/2000/ES) ureja obseg vinogradniških površin, dovoljenja za obnovo in krčitev vinogradov, podpore za trajno opustitev vinogradniške pridelave in prestrukturiranje vinogradniških površin.

2. člen

Izrazi v tej uredbi imajo naslednji pomen:

1.

Pridelovalec je fizična ali pravna oseba, ki obdeluje vinograd za pridelavo grozdja in je vpisan v register pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: register).

2.

Pridelovalec za lastno uporabo je fizična oseba, ki obdeluje vinograd za pridelavo grozdja, vendar le za lastno uporabo, in pridela manj kot 240 litrov vina letno na polnoletnega člana kmetijskega gospodarstva oziroma obdeluje manj kot 0,02 ha vinograda na polnoletnega člana kmetijskega gospodarstva in ne več kot 0,1 ha oziroma največ 500 trsov na kmetijsko gospodarstvo.

3.

Vinograd je vinograd za pridelavo grozdja iz 4. točke tega člena in za druge namene, ki niso pridelava grozdja za mošt in vino.

4.

Vinograd za pridelavo grozdja je vsak vinograd, v katerem se ali se bo pridelalo grozdje, primerno za predelavo v vino, ne glede na to, če se v tem vinogradu hkrati izvaja raziskovalna dejavnost ali žlahtnenje oziroma trsničarska dejavnost.

5.

Vinograd za pridelavo grozdja, ki ga obdeluje pridelovalec, je vinograd v skladu s predpisi, ki urejajo register.

6.

Vinograd, potreben obnove zaradi izčrpanosti, je vinograd, ki zaradi starosti ali neustrezne obdelave ne omogoča več ekonomične pridelave. Star je najmanj 40 let in v njem vinska trta ne rodi več primerno in redno.

7.

Vinograd, potreben obnove zaradi prestrukturiranja, je vinograd, star najmanj 10 in največ 40 let, na katerem ni možna ekonomična pridelava grozdja zaradi naravnih in izjemoma tudi tržnih pogojev.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je vinograd, potreben obnove zaradi prestrukturiranja, tudi vinograd, ki je:

-

starejši od 40 let, če je iz podatkov o prijavljenem pridelku v registru razvidno, da je povprečen letni pridelek v zadnjih treh letih presegal 2500 kg grozdja na ha, in

-

mlajši od 10 let, če pristojen fitopatološki organ ugotovi, da v vinogradu zaradi virusnih in virozam podobnih bolezni vinske trte število odmrlih trsov presega 15% trsov ali da je skupno število okuženih in odmrlih trsov večje od 30%.

8.

Obnova vinograda je posaditev trsnih cepljenk žlahtne vinske trte na izkrčeno ali novo površino.

9.

Posaditev vinograda je stanje, ki nastopi, ko so v vinogradu zasajeni vsi trsi.

10.

Krčitev vinograda je popolna odstranitev vseh trsov na površini, posajeni s trto, in sicer na način, da se trse poseka pod cepljenim mestom oziroma se jih izruva. Če trsi niso cepljeni, jih je treba v celoti izruvati.

11.

Rodnost vinograda je obdobje, v katerem vinska trta primerno rodi, in nastopi najpozneje tri leta po vinskem letu, v katerem je bil vinograd posajen.

12.

Obseg vinogradniških površin v Republiki Sloveniji je seštevek površin obstoječih vinogradov za pridelavo grozdja, vpisanih v register, obsega pravic za ponovno posaditev vinograda in obsega pravic za posaditev vinograda iz rezerve pravic, razen vinogradov za pridelavo grozdja pridelovalcev za lastno uporabo in vinogradov, namenjenih izključno raziskovalni dejavnosti, žlahtnenju oziroma izključno pridelavi razmnoževalnega materiala.

13.

Vinsko leto je obdobje od 1. avgusta do 31. julija naslednje leto.

II. poglavje: PRAVICE IN DOVOLJENJA ZA OBNOVE

4. člen

Obseg vinogradniških površin se uravnava s pravicami za obnovo vinogradov.

5. člen

(1)

Pravici za obnovo vinograda sta pravica za ponovno posaditev vinograda in pravica za novo posaditev vinograda.

(2)

Pravica za ponovno posaditev vinograda se dodeli, če:

-

je pridelovalec izkrčil obstoječi vinograd ali

-

se vinograd sadi v okviru obsega pravic, ki izhaja iz v preteklosti izkrčenih vinogradov.

(3)

Pravica za novo posaditev vinograda se dodeli, če:

-

je bil pridelovalčev obstoječi vinograd razlaščen zaradi javnega interesa ali

-

je bil pridelovalčev vinograd vključen v komasacijski sklad in je pridelovalec iz tega sklada pridobil novo zemljišče ali

-

bo vinograd namenjen izključno trsničarski pridelavi ali

-

bo vinograd namenjen izključno potrebam raziskovalne dejavnosti oziroma žlahtnenju ali

-

so Republiki Sloveniji dodeljene površine za novo posaditev vinograda iz kvote, določene s predpisi.

6. člen

Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) oblikuje rezervo pravic za obnovo vinogradov (v nadaljnjem besedilu: rezerva pravic). V rezervo pravic ministrstvo prenese:

-

neizrabljene pravice za ponovno posaditev vinograda,

-

pravice iz druge alinee drugega odstavka prejšnjega člena,

-

pravice iz pete alinee tretjega odstavka prejšnjega člena,

-

pravice za obnovo vinograda za pridelavo grozdja, ki so se jim pridelovalci pred iztekom roka za izrabo pravice za obnovo vinograda pisno odpovedali.

7. člen

(1)

Ministrstvo z odločbo dodeli pravico za obnovo vinogradov.

(2)

Pravice za ponovno posaditev vinograda lahko pridobi pridelovalec takoj, ko izvede krčitev vinograda in jo prijavi v register. Ministrstvo na podlagi prijave krčitve po uradni dolžnosti izda pridelovalcu odločbo o dodelitvi pravice za ponovno posaditev vinograda in pravico vpiše v register.

(3)

Pravice za novo posaditev vinograda in pravice za posaditev vinograda iz rezerve pravic pridobi pridelovalec na podlagi vloge za izdajo odločbe o dodelitvi pravice za obnovo vinograda, v kateri navede površino, za katero želi pridobiti pravico, in vrsto pravice iz 5. oziroma 6. člena te uredbe.

(4)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko ministrstvo izda odločbo o dodelitvi pravice tudi na podlagi vloge za izdajo odločbe o dovolitvi obnove vinograda iz 12. člena te uredbe, ki jo v register vpiše upravna enota, ki vodi register (v nadaljnjem besedilu: upravna enota). Vlogo v elektronski obliki posreduje upravna enota ministrstvu, ki izda odločbo o dodelitvi pravice za obnovo vinograda in o tem obvesti upravno enoto.

8. člen

(1)

Pravice za obnovo vinograda vodi ministrstvo v registru, in sicer po pridelovalcih in v rezervi pravic.

(2)

Po pridelovalcih se vodijo pravice za ponovno posaditev vinograda iz prve alinee drugega odstavka 5. člena te uredbe in pravice za novo posaditev vinograda iz prve do četrte alinee tretjega odstavka 5. člena te uredbe.

(3)

V rezervi pravic se vodijo pravice iz 6. člena te uredbe.

9. člen

(1)

Pravico za ponovno posaditev vinograda iz prve alinee drugega odstavka 5. člena te uredbe lahko pridelovalec uveljavi do izteka petega vinskega leta po letu, v katerem se je opravila krčitev obstoječega vinograda. Pred iztekom tega obdobja lahko pridelovalec, če sam ni povzročil zamude, zaprosi za podaljšanje te pravice do izteka osmega vinskega leta po letu, v katerem se je opravila krčitev obstoječega vinograda.

(2)

Pravico za novo posaditev vinograda iz prve do četrte alinee tretjega odstavka 5. člena te uredbe lahko pridelovalec uveljavi do izteka drugega vinskega leta po letu, ko je postala odločba o dodelitvi pravice za obnovo vinograda dokončna.

(3)

Pravico za obnovo vinograda, dodeljeno iz rezerve pravic, lahko pridelovalec uveljavi do izteka drugega vinskega leta po letu, ko je odločba o dodelitvi pravice za obnovo vinograda postala dokončna.

(4)

Pridelovalec se pravici za obnovo vinograda lahko pisno odpove pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka.

(5)

Odpovedane pravice za obnovo vinograda in tiste, ki jih pridelovalci niso uveljavili v predpisanem roku, ministrstvo prerazporedi v rezervo pravic.

(6)

Če pravice iz rezerve pravic niso dodeljene do konca petega vinskega leta po letu, v katerem so bile dodeljene v rezervo pravic, se obseg vinogradniških površin v Republiki Sloveniji zmanjša za obseg teh pravic.

10. člen

(1)

Pridelovalec, ki je pridobil odločbo o dodelitvi pravice za obnovo vinograda, lahko začne z obnovo po pridobitvi odločbe o dovolitvi obnove vinograda, ki jo na vlogo pridelovalca izda upravna enota.

(2)

Upravna enota izda odločbo o dovolitvi obnove vinograda za vinograde na absolutni vinogradniški legi, posajene s sortami vinske trte, kot to določata predpis, ki ureja vino in druge proizvode iz grozdja in vina, in predpis, ki ureja razdelitev vinogradniškega območja v Republiki Sloveniji, absolutne vinogradniške lege in dovoljene ter priporočene sorte vinske trte (v nadaljnjem besedilu: predpis o rajonizaciji), in če je pridelovalcu dodeljena pravica za obnovo vinograda za enako oziroma večjo površino.

(3)

Na površinah, kjer je bila uveljavljena podpora za trajno opustitev vinogradniške pridelave, ni mogoče pridobiti odločbe o dovolitvi obnove vinograda, niti zasaditi vinograda, ki ga obdeluje pridelovalec za lastno uporabo.

11. člen

(1)

Pridelovalec, ki želi po uveljavitvi te uredbe v register vpisati obstoječe vinograde, ki še niso vpisani v register, mora za te vinograde pridobiti odločbo o dodelitvi pravice za obnovo vinograda in odločbo o dovolitvi obnove vinograda po postopku iz 7., 10. in 12. člena te uredbe.

(2)

Vloga za izdajo odločbe o dovolitvi obnove vinograda iz prejšnjega odstavka je hkrati tudi vloga za vpis teh vinogradov v register v skladu s predpisom, ki ureja register.

12. člen

(1)

Vlogo za izdajo odločbe o dovolitvi obnove vinograda vloži pridelovalec na upravno enoto pred obnovo vinograda, na obrazcu iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.

(2)

Sestavni del vloge iz tega člena je tudi vpis grafične enote rabe kmetijskih zemljišč za vinograd, ki se obnavlja (v nadaljnjem besedilu: GERK v obnovi), v GERK evidenco, ki se vodi v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo. Vpis GERK v obnovi se ob oddaji vloge izvede na upravni enoti, po postopku, ki določa vpis grafičnih enot rabe kmetijskih zemljišč v GERK evidenco.

13. člen

(2)

Odločba o dovolitvi obnove vinograda velja do izteka roka, določenega v odločbi o dodelitvi pravice za obnovo vinograda.

(3)

Ministrstvo vodi v registru odločbe o dodelitvi pravic za obnovo vinogradov in odločbe o dovolitvi obnove vinogradov z navedbo obdobja veljavnosti.

14. člen

(1)

Površina vinograda, za katerega se izda odločba o dovolitvi obnove vinograda na podlagi pravice za ponovno posaditev vinograda, je lahko enaka ali manjša od površine izkrčenega vinograda, na podlagi katere je pridobljena pravica za ponovno posaditev, pri čemer se upošteva v register vpisana površina izkrčenega vinograda.

(2)

Odločba o dovolitvi obnove vinograda iz prejšnjega odstavka se ne izda pridelovalcem, ki so izkrčili vinograd:

-

ki ni bil namenjen pridelavi grozdja za vino ali

-

ki je bil namenjen izključno pridelavi grozdja za lastno uporabo ali

-

ki je bil zasajen s sorto vinske trte, ki za tisto območje ni priporočena ali dovoljena, kot to določa predpis o rajonizaciji.

Uredba o uravnavanju obsega vinogradniških površin

Časovnica