DeUDIEU0708 – Deklaracija o usmeritvah za delovanje...

1564. Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2007-junij 2008 (DeUDIEU0708)

Na podlagi drugega stavka drugega odstavka 5. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS, št. 34/04) in 110. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 35/02 in 60/04) je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. marca 2007 sprejel

DEKLARACIJO
o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2007-junij 2008 (DeUDIEU0708)

Uvod

Zavedajoč se nezamenljivega poslanstva Evropske unije (v nadaljevanju: EU) in njenih temeljnih ciljev ter vloge Republike Slovenije (v nadaljevanju: Slovenije) kot polnopravne članice EU in predsedujoče Svetu EU v prvi polovici leta 2008,

ob ponovni potrditvi zavezanosti evropskim vrednotam in ambicijam,

v želji po razvidnih ciljih Slovenije znotraj institucij EU,

upoštevajoč 18-mesečni program predsedovanja Nemčije, Portugalske in Slovenije ter Zakonodajni in delovni program Komisije za leto 2007,

nadalje ob upoštevanju prednostnih nalog, ki si jih je za obdobje januar 2007-junij 2008 zastavila Slovenija,

Državni zbor s to deklaracijo

sprejema temeljne politične smernice glede strateških vprašanj, s katerimi se bo Slovenija srečala pri nadaljnjem sprejemanju odločitev v postopkih sprejemanja zakonodajnih in nezakonodajnih aktov EU v obdobju januar 2007-junij 2008,

se pridružuje v okviru svojih pristojnosti skupnim prizadevanjem in naporom pri izvajanju te deklaracije,

sprejema odgovornost in pomembno vlogo, ki jo imajo nacionalni parlamenti v zadevah EU, ko sodelujejo v parlamentarnih razpravah o aktualnih evropskih temah tako v Sloveniji kot na nivoju EU ter

poudarja pomembno in aktivno vlogo njegovih delovnih teles, tako matičnih kot pristojnih, še posebej v času priprav na predsedovanje kot tudi v času predsedovanja Slovenije Svetu EU.

Priprave na predsedovanje

Sloveniji je bilo z odločitvijo, da bo predsedovala Svetu EU, izkazano veliko priznanje in zaupanje. Zavedajoč se priložnosti in odgovornosti predsedujoče za učinkovito in organizirano polletno vodenje Sveta EU, bo najpomembnejša prednostna naloga Slovenije v letu 2007 intenzivno nadaljevanje priprav na vseh področjih, tako da bo 1. januarja 2008 v celoti pripravljena na vse razsežnosti predsedovanja Svetu EU.

V luči številnih izzivov, s katerimi se sooča in se bo morala v prihodnosti soočiti EU, se Slovenija zaveda nujnosti doseganja dejanskih rešitev za državljane EU. Slovenija bo tako nadaljevala s poglobljenim delom pri vsebinskih pripravah na predsedovanje in bo, upoštevaje sprotni razvoj dogodkov, do začetka predsedovanja oblikovala in sprejela še zadnje odločitve glede prednostnih nalog, ki bodo z vidika slovenskega predsedstva strateškega pomena za EU.

V ta namen bodo priprave na predsedovanje potekale tudi v širšem mednarodnem kontekstu z izmenjavo stališč in izkušenj pri iskanju skupnih rešitev. Pri tem bo Slovenija nadaljevala s krepitvijo tesnih stikov z institucijami EU, od katerih bo še posebej pomembno sodelovanje na raznovrstnih ravneh z Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom, ki tako s kapaciteto kot legitimnostjo predstavljata pomembna sogovornika. Ob tem bo Slovenija še naprej tesno sodelovala in se usklajevala z drugimi državami članicami, zlasti z nedavno predsedujočimi ter Nemčijo in Portugalsko, s katerima je oblikovala skupni 18-mesečni program predsedovanja. V prizadevanju za čim boljše doseganje dolgoročnih ciljev EU bo Slovenija prav tako nadalje krepila sodelovanje s Francijo, Češko in Švedsko, naslednjimi tremi predsedujočimi, s katerimi je Slovenija že vodila posvetovanja glede strateškega okvirja 18-mesečnega programa.

Prihodnost Unije

Slovenija bo posebno pozornost namenila procesu institucionalne reforme Evropske unije in poteku razprav v zvezi z nadaljnjo usodo Pogodbe o ustavi za Evropo. Kot država, ki je Pogodbo že ratificirala, se bo Slovenija tudi v prihodnje prednostno zavzemala za nadaljevanje procesa ratifikacij, poleg tega pa bo aktivno sodelovala pri iskanju rešitve iz nastalega položaja z namenom doseganja rešitve, ki bo omogočila učinkovito delovanje razširjene Unije.

Po pristopu Bolgarije in Romunije bo delo Slovenije osredotočeno na utrjevanje temeljev Unije sedemindvajsetih držav članic sočasno z zagotavljanjem polne vključitve omenjenih dveh držav v strukture Unije.

Slovenija bo prav tako nadaljevala v smeri zagotavljanja možnosti, ki bodo vsem novim državam članicam zagotovile, da čim prej postanejo del schengenskega območja, in ki bodo omogočale nadaljnjo širitev evroobmočja, ko bodo še druge države članice izpolnile konvergenčna merila, kot jih določajo pogodbe.

Slovenija si bo prizadevala za napredek v pristopnih pogajanjih s Hrvaško in Turčijo. Proces širitve je namreč eden najuspešnejših zunanjepolitičnih instrumentov EU. Pogajanja z državami kandidatkami naj potekajo v skladu s pogajalskim okvirjem ter novim soglasjem o širitveni politiki, dogovorjenem na Evropskem svetu decembra 2006. Slovenija podpira članstvo obeh držav v EU, pri čemer naj državi v pristopnih pogajanjih napredujeta na osnovi doslednega izpolnjevanja kriterijev za članstvo. Zavezanost Unije k izpolnitvi danih obljub kandidatkam in potencialnim kandidatkam Zahodnega Balkana za članstvo mora ostati ključni element širitvene politike.

Slovenija se bo zavzemala za določitev datuma za začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo, ki ima od decembra 2005 status države kandidatke. Slovenija bo Makedoniji pomagala pri izpeljavi reform, saj ostaja evropska perspektiva edini pravi motiv za njihov sprejem in izvajanje. Napredek Makedonije na poti proti EU bo ocenjen na podlagi rezultatov nadaljnjega izvajanja Ohridskega sporazuma ter reformnih procesov na področju pravosodja, policije, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter gospodarstva.

Lizbonska strategija: zagotavljanje celovitega izvajanja Lizbonske strategije v njenih gospodarskih, socialnih in okoljskih razsežnostih

Slovenija bo aktivno spremljala pripravo poročila Evropske komisije o izvedbi nacionalnih reform v skladu z izvedbo prvega triletnega obdobja prenovljene Lizbonske strategije ter oblikovanje novih integriranih smernic za leto 2008-2010. Poročilo o izvajanju prenovljene Lizbonske strategije bo obravnavano na marčevskem, integrirane smernice pa na junijskem zasedanju Evropskega sveta leta 2008.

Slovenija si bo prizadevala za krepitev konkurenčnosti gospodarstva EU, za ustvarjanje delovnih mest ter gospodarske rasti v zdravem okolju, zavedajoč se, da je izvajanje prenovljene Lizbonske strategije, vključno z doslednim uresničevanjem nacionalnega programa reform in Lizbonskega programa skupnosti, osrednjega pomena za dosego teh ciljev.

Slovenija je prepričana o potrebi po nadaljnjih prizadevanjih za dokončno oblikovanje notranjega trga. Temu ustrezno bo posebno pozornost namenila pospešitvi ali dokončanju dela na številnih prednostnih področjih, ki so ključna za delovanje notranjega trga, vključno s čim hitrejšo implementacijo direktive o storitvah ter vzpostavitvijo notranjega trga na področju energije in telekomunikacij. V tem okviru se Slovenija zavzema za prosto gibanje delavcev med državami članicami, kar mora veljati tudi za Bolgarijo in Romunijo.

Slovenija pozdravlja usmeritev industrijske politike EU v krepitev konkurenčnosti in inovacijske sposobnosti evropskih družb ter v izboljšanje okvirnih pogojev za delovanje gospodarstva, predvsem v izboljšanje pogojev poslovanja malih in srednjih podjetij, ki so gonilno kolo gospodarskega uspeha.

Zavedajoč se pomena inovacijske sposobnosti za spodbujanje rasti, konkurenčnosti gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest, si bo Slovenija prizadevala za spodbujanje raziskav, znanja in inovacij. Ključno vlogo bo igralo izvajanje 7. okvirnega programa za raziskave in izvajanje programa za vseživljenjsko učenje. Ustanovitev Evropskega tehnološkega inštituta in oblikovanje evropske vesoljske politike lahko prispevata k spodbujanju najnaprednejše tehnologije v EU. Ravno tako bo Slovenija posebno pozornost namenila spodbujanju vloge univerz na tem področju, povezovanju potencialov raziskovalnih institucij in univerz s potrebami gospodarstva, povečanju človeških virov, ki se posvečajo znanosti in tehnologiji in okrepitvi mednarodnega sodelovanja na področju znanosti in tehnologije.

Glede zunanjih vidikov konkurenčnosti bo Slovenija posebno pozornost namenila trgom za javna naročila, oblikovanju učinkovitega pravnega okvira za zaščito pravic intelektualne lastnine, novi generaciji sporazumov o prosti trgovini in izboljšanju pogojev za dostop na trg v tretjih državah.

Slovenija je kot prva nova država članica uvedla evro. To je priznanje stabilni makroekonomski politiki Slovenije. Slovenija bo nadaljevala s podporo finančni in ekonomski politiki, usmerjeni k rasti in stabilnosti, predvsem s spoštovanjem pravil Pakta stabilnosti in rasti, s povečanim poudarkom na dolgoročni vzdržnosti in izboljšanju kakovosti javnih financ držav članic.

Ob deseti obletnici evropske strategije zaposlovanja v letu 2007 Slovenija pozdravlja namero, da se preučijo načini za dodatno okrepitev socialne razsežnosti revidirane strategije zaposlovanja ob zagotavljanju tesne povezave med obstoječimi postopki v okviru odprte metode usklajevanja in revidirano Lizbonsko strategijo. Ob tem bo Slovenija kot ključne cilje obdržala nadaljnji razvoj evropskega socialnega modela, spodbujanje enakih možnosti in evropske politike integracije načela enakosti spolov ter izboljšanje sistemov izobraževanja in usposabljanja. Na tem področju bo poudarek na soočanju z demografskimi izzivi, zaposlovanju prednostnih skupin, predvsem mladih in starejših, na razpravi o konceptu prožne varnosti, na krepitvi socialnega dialoga in presoji socialnih vplivov.

Slovenija se bo zavzemala za aktivno nadaljevanje dela v zvezi z vrsto dejavnosti Skupnosti, katerih cilj je prispevati k visoki ravni zdravja za vse državljane, ob poudarku na spodbujanju zdravja, preprečevanju bolezni, inovativnosti in dostopu do zdravstvenega varstva. V tem kontekstu bo še posebej pomembna razprava o vzpostavitvi okvira skupnosti za zdravstvene storitve.

Na področju kulture bo Slovenija spodbujala razpravo o kulturi kot izhodišču za socialni, gospodarski in okoljski razvoj ter o prispevku kulturnih dejavnosti k večji konkurenčnosti in zaposlovanju in s tem k ciljem Lizbonske strategije, ob upoštevanju in spodbujanju kulturne raznolikosti. Obenem bo Slovenija aktivno sodelovala pri pripravah na izvedbo projekta Evropsko leto medkulturnega dialoga (2008).

Zavedajoč se potrebe po bolje oblikovanih predpisih in odpravi nepotrebnih administrativnih bremen bo Slovenija podprla prizadevanja na tem področju, s posebnim poudarkom na zmanjšanju administrativnih bremen in stroškov za mala in srednja podjetja. V tem pogledu bo imela ključno vlogo pospešitev procesa poenostavitve obstoječe zakonodaje in uporaba obsežne presoje vplivov za nove zakonodajne predloge.

Slovenija se bo zavzemala, da zanesljiva, trajnostna in konkurenčna oskrba z energijo ostane visoko na dnevnem redu EU. Osrednji ukrep bo sprejetje in izvedba energetskega akcijskega načrta, ki bo obravnaval vse vidike zagotavljanja v prihodnost usmerjene energetske politike, ki prispeva k trajnostnemu razvoju: nadaljnjo liberalizacijo energetskih trgov ter širitev načel notranjega trga na sosednje države, še posebej na države jugovzhodne Evrope, zmanjšanje odvisnosti od uvoza in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z izboljšanjem energetske učinkovitosti in krepitvijo vloge obnovljivih virov energije, raznovrstnost virov energije in oskrbovalnih poti ter okrepitev in razvejanost zunanjih odnosov na področju energetike.

Boj proti podnebnim spremembam bo naslednje prednostno področje, kjer si bo Slovenija skladno s ciljem EU, da se globalna temperatura ne sme dvigniti za več kot 2 stopinji nad predindustrijsko ravnijo, v pogajanjih med državami članicami in na mednarodni ravni prizadevala za uravnotežene in pravične ureditve po koncu veljavnosti Kjotskega protokola, to je po letu 2012. Poleg navedenega si bo Slovenija prizadevala za nadaljnji razvoj Evropskega programa za podnebne spremembe in dosledno vključevanje ustreznih ukrepov v vse sektorje ter za kakovostno prenovo sistema za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov, saj so vsi našteti procesi izrednega pomena za doseganje obstoječih ciljev glede podnebnih sprememb. Na področju varstva okolja bo Slovenija veliko pozornost namenila tudi evropskemu in mednarodnemu cilju zaustavitve izgubljanja biotske raznovrstnosti. Slovenija bo nadaljevala dejavnosti v zvezi s pobudami in ukrepi, katerih namen je prispevati k varstvu in trajnostni rabi biotske raznovrstnosti, zlasti v luči priprav na 9. konferenco pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, ki bo potekala v prvi polovici leta 2008. Vsebinski poudarek bo na prednostnih nalogah EU - vprašanju dostopa in porazdelitve koristi, problematiki ohranjanja gozdne in morske biotske raznovrstnosti, pa tudi financiranju varstva narave na svetovni ravni.

V obdobju 2008/2009 je napovedana razprava o celoviti reformi javnih financ EU, ki bo zajemala vse vidike porabe sredstev proračuna EU in sistema njegovega financiranja. Slovenija bo nadaljevala s poglobljenimi pripravami na revizijsko razpravo, tako na strani virov sredstev kot na strani odhodkov proračuna. Posebna pozornost bo usmerjena k temu, da mora pričakovana reforma proračuna EU omogočiti nadaljnje prestrukturiranje proračuna EU, omogočiti zadostno financiranje aktualnih in bodočih političnih ciljev Skupnosti ter zagotoviti vzdržnost javnih financ EU v primeru nadaljnjih širitev.

Na podlagi Četrtega poročila o ekonomski in socialni koheziji, ki bo pripravljeno s strani Evropske komisije in v katerem bo predstavljen napredek, dosežen na področju ekonomske in socialne kohezije, bo Slovenija podpirala prizadevanja za ovrednotenje predhodnih programov kohezijske politike in za začetek širše razprave o prihodnosti kohezijske politike. Z namenom skladnejšega razvoja bo Slovenija spodbujala socialno in teritorialno kohezijo ter podprla aktivnosti tudi na področju urbanega razvoja.

Zavedajoč se pomena krepitev pozitivnih sinergij med različnimi področji pomorske politike, bo Slovenija podprla oblikovanje integrirane pomorske politike.

Krepitev območja svobode, varnosti in pravice

Slovenija bo po opravljenem pregledu Haaškega programa konec leta 2006 in v skladu s tako sprejetimi usmeritvami ter revidiranim Akcijskim načrtom za njegovo izvajanje, nadalje konstruktivno sodelovala v izvajanju politik in ukrepov EU na področju svobode, varnosti in pravice.

Slovenija bo posebno pozornost namenila azilni politiki in politiki priseljevanja. Poleg krepitve sodelovanja med azilnimi službami in ocene prve faze azilne zakonodaje si bo Slovenija prizadevala za izvajanje globalnega pristopa do migracij, temelječega na mednarodnem sodelovanju in dialogu med izvornimi, tranzitnimi in ciljnimi državami. Med ukrepi v zvezi z migracijami bo prioritetno sklepanje sporazumov o vračanju in ponovnem sprejemu oseb ter zagotavljanje ostalih ukrepov, ki izhajajo iz sporočil Komisije in sklepov Evropskega sveta v zvezi z ilegalnimi in zakonitimi migracijami ter politiko vključevanja v Evropski uniji, temelječo na medkulturnem dialogu.

Pomembna prednost bo namenjena tudi učinkovitemu varovanju zunanjih meja Unije, in sicer bo Slovenija v skladu s politiko EU sodelovala pri nadaljnjem razvijanju integriranega upravljanja zunanjih meja EU, pri vzpostavljanju SIS II in VIS ter povezav med informacijskimi sistemi, pri evalvaciji in krepitvi vloge agencije FRONTEX, pri krepitvi operativnega sodelovanja ter pri izvajanju skupne vizumske politike EU. Za Slovenijo bo ključna naloga izvedba vseh priprav za širitev schengenskega območja in odpravo nadzora na notranjih mejah. V okviru protiterorističnega ukrepanja bo Slovenija nadalje aktivno sodelovala v izvajanju strategij in akcijskih načrtov EU na tem področju.

Pri policijskem sodelovanju bo prednost namenjena krepitvi Europola in nadaljnjemu razvoju informacijskih sistemov EU ter uresničevanju načela dostopnosti do informacij. Na področju boja proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, zlasti trgovini z ljudmi in drogami, bo poudarek na izvajanju sprejetih akcijskih načrtov ter na krepitvi operativnega sodelovanja med organi pregona držav članic. Slovenija se bo nadalje aktivno angažirala pri poglabljanju vsestranskega sodelovanja organov pregona oziroma policijskega in carinskega sodelovanja.

Delo v okviru pravosodnega sodelovanja na kazenskopravnem in civilnopravnem področju bo osredotočeno na krepitev pravne varnosti v čezmejnih razmerjih ter na izboljšanje čezmejnega sodelovanja pravosodnih organov.

Na področju civilne zaščite bo imelo prednost sprejetje finančnega instrumenta, prenova mehanizma civilne zaščite in izboljšanje koordinacije ob odzivu na nesreče in krize znotraj EU in v tretjih državah.

Na področju pravosodja in notranjih zadev bodo posebej upoštevani tudi vidiki zunanjih odnosov v skladu s sprejeto Strategijo o zunanji razsežnosti pravosodnih in notranjih zadev.

Povečanje zunanje vloge EU na področju varnosti, razvoja in gospodarskih odnosov

Slovenija si bo prizadevala za nenehni razvoj evropskega področja varnosti in stabilnosti.

Podpirala bo krepitev evropske perspektive v državah Zahodnega Balkana, zlasti z nadaljnjim razvojem stabilizacijsko-pridružitvenega procesa. Prizadevala si bo za aktivno pomoč državam regije pri izpeljavi nujnih reform ter za pospešen potek približevanja posameznih držav k EU. Ob tem Slovenija meni, da politika širitve predstavlja najpomembnejši politični instrument EU pri stabilizaciji držav Zahodnega Balkana ter pri doseganju napredka v strukturnih, gospodarskih in političnih reformah v regiji. Slovenija bo zato delovala za čimprejšnje vključevanje držav Zahodnega Balkana v evropske integracije na podlagi Solunskih zavez, obenem pa se zavzemala za dosledno izpolnjevanje kriterijev, ki so bili državam na poti v EU postavljeni kot pogoj, da postanejo članice Unije.

Predvsem v okviru mehanizmov Evropske sosedske politike in z nadaljnjim razvijanjem sodelovanja s partnerji Barcelonskega procesa na političnem, varnostnem, gospodarskem, kulturnem in socialnem področju si bo Slovenija prizadevala tudi za krepitev odnosov Unije s sosednjimi državami na vzhodu in jugu. Slovenija si bo obenem dejavno prizadevala za ustanovitev Sredozemske univerze s sedežem v Republiki Sloveniji.

Slovenija bo sodelovala pri prizadevanjih EU za rešitev krize na Bližnjem vzhodu.

Prednostnega pomena ostaja krepitev strateškega partnerstva z Rusijo in ukrepi za krepitev odnosov z državami Srednje Azije.

Slovenija bo posebno pozornost namenila tudi krepitvi transatlantskih odnosov ter odnosov z ostalimi strateškimi partnerji, kot so Japonska, Kitajska, Indija in ASEAN.

Razvoj EVOP se bo nadaljeval z dodatnimi ukrepi na področju vojaških in civilnih zmogljivosti ter učinkovitega civilno-vojaškega usklajevanja.

Slovenija si bo prizadevala za izboljšanje sodelovanja med EU in mednarodnimi organizacijami, zlasti ZN in NATO.

Ključno prednost bosta imela krepitev trgovinskih odnosov v luči izida kroga pogajanj v Dohi ter nadaljnje delo v zvezi z vključevanjem držav Afrike, Karibov in Pacifika v svetovno gospodarstvo. Slovenija si bo prizadevala za sklenitev sporazumov o ekonomskem partnerstvu kot sredstvom za vzpodbujanje razvoja.

Delo bo osredotočeno tudi na izboljšanje skladnosti politik v korist razvoja. Nadaljevali se bodo napori za boljše dopolnjevanje med donatorji.

Nenazadnje bo Slovenija vzporedno s pripravami na izvedbo projekta Evropsko leto medkulturnega dialoga načrtovala nadgradnjo omenjenega projekta kot prioritete slovenskega predsedovanja Evropski uniji. Nadgradnja bo vključevala širitev dialoga znotraj držav in med državami Evropske unije na dialog z Zahodnim Balkanom ter še nadalje na dialog kultur, religij in civilizacij v sredozemskem prostoru. Nekatere izmed aktivnosti v okviru priprav na predsedovanje na področju medkulturnega dialoga bodo potekale že v letu 2007, na primer na področju zaščite verskih in drugih spomenikov na teritoriju držav Zahodnega Balkana.

PREDNOSTNE NALOGE ZA DELO V SVETU EU v obdobju januar 2007-junij 2008

RAZVOJ UNIJE

Pogodba o ustavi za Evropo

Skladno s sklepi Evropskega sveta v juniju 2006 je nemško predsedstvo dobilo mandat za pripravo poročila v juniju 2007, ki bo temeljilo na rezultatih posvetovanj z državami članicami. Poročilo bo podlaga za nadaljnje odločitve o tem, kako nadaljevati proces reforme, pri čemer je Evropski svet sklenil, da je treba vse potrebne ukrepe v zvezi s tem sprejeti najkasneje do konca leta 2008, torej v času francoskega predsedovanja. Vse ostale predsedujoče države članice, med njimi tudi Slovenija, pa so odgovorne za zagotovitev tega cilja. Hkrati je Evropski svet potrdil tako imenovani dvotirni pristop, torej izboljšanje delovanja Evropske unije na podlagi obstoječih pogodb ob hkratni razpravi o prihodnosti Pogodbe o ustavi za Evropo.

Kot bodoča predsedujoča Evropski uniji si bo Slovenija prizadevala, da bo čimbolj vključena v dejavnosti nemškega predsedstva, povezane s prihodnostjo Pogodbe o ustavi za Evropo. Glede na to, da je Republika Slovenija že ratificirala Pogodbo o ustavi za Evropo, se bo zavzemala za nadaljevanje ratifikacijskih postopkov tudi v preostalih državah članicah, vendar bo morala hkrati upoštevati tudi različna stališča in druge predloge glede možnih rešitev za izpeljavo institucionalne reforme v Evropski uniji.

Širitev Evropske unije

S pristopom Bolgarije in Romunije k EU 1. januarja 2007 se je zaključila peta širitev EU, v okviru katere so se EU pridružile srednje- in vzhodnoevropske države ter Ciper in Malta. Tudi po pristopu Bolgarije in Romunije bo EU pozorno spremljala izpolnjevanje preostalih pogojev za članstvo. Če Bolgarija in Romunija še neizpolnjenih obveznosti v začetnem obdobju članstva ne bosta v zadostni meri izpolnili, lahko EU uvede posebne zaščitne ukrepe in s tem zagotovi nemoteno delovanje evropskih politik.

V letu 2007 se bodo v skladu s sklepi Evropskega sveta decembra 2006 in sklepi Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose iz decembra 2006 nadaljevala pristopna pogajanja s Hrvaško in Turčijo.

Slovenija podpira članstvo obeh držav v EU, pri čemer zagovarja spoštovanje in nujnost izpolnjevanja vseh objektivnih kriterijev za članstvo in drugih pogojev, ki izhajajo iz sklepov Evropskega sveta. Glede Hrvaške Slovenija pričakuje, da bo le-ta čim prej in v celoti prevzela evropski pravni red, prakso in evropske standarde.

V skladu s sklepi Evropskega sveta decembra 2006 je Unija zaustavila pristopna pogajanja s Turčijo za osem poglavij, ki so povezana z Dodatnim protokolom k Pridružitvenemu sporazumu med Evropsko skupnostjo in Turčijo. Dokler Turčija Dodatnega protokola, ki Pridružitveni sporazum razširja na osem srednje- in vzhodnoevropskih držav ter Ciper in Malto, ne bo začela dosledno izvajati, za osem poglavij ne bo mogla začeti pogajanj. Svet bo opravil pregled izpolnjevanja te obveznosti v letih 2007, 2008 in 2009 na podlagi rednih letnih poročil Komisije o napredku Turčije.

V skladu s sklepi Evropskega sveta decembra 2006 si bo Slovenija prizadevala za približevanje držav Zahodnega Balkana k EU. Slovenija bo države iz regije podpirala pri njihovih prizadevanjih za izpolnitev kopenhagenskih kriterijev ter pogojev iz stabilizacijsko-pridružitvenega procesa. Na osnovi izpolnjevanja omenjenih kriterijev bodo države Zahodnega Balkana namreč napredovale pri približevanju EU.

Slovenija se zaveda potrebe po novem institucionalnem dogovoru, ki bo okrepil tudi integracijsko sposobnost Unije, in bo pri oblikovanju le-tega aktivno sodelovala. Integracijska sposobnost se bo tako z institucionalnega kot finančnega vidika preverjala v vseh ključnih fazah pristopnega procesa, kar naj bi, vključno s povečanjem transparentnosti ter zagotovitvijo večje podpore javnosti nadaljevanju širitve, zagotovilo izboljšanje kakovosti širitvenega procesa.

Širitev schengenskega prostora

Širitev schengenskega prostora in odprava nadzora na notranjih mejah novih držav članic pomeni v zadnjih letih eno od najpomembnejših političnih prioritet tako Evropske unije kot tudi naše države. Proces vzpostavitve zunanje meje EU, dokončanje priprav Slovenije za vstop v schengenski prostor in odprava nadzora na notranjih mejah je po ključnih odločitvah, ki jih je decembra 2006 o tem sprejel Svet EU in potrdil Evropski svet, postal dokončno časovno opredeljen. Realizacija odločitve o odpravi nadzora na kopenskih in morskih notranjih mejah do konca decembra 2007, oziroma na zračnih mejah najkasneje do konca marca 2008, prinaša za Slovenijo jasno opredeljene naloge - izvedbo potrebnih tehničnih priprav za vključitev v obstoječi schengenski informacijski sistem in izpolnitev vseh ostalih zahtev za uspešno evalvacijo usposobljenosti za polno izvajanje schengenskega pravnega reda. Praktično to pomeni uresničitev vseh načrtovanih ukrepov iz Schengenskega izvedbenega načrta in izvedbo potrebnih ukrepov za zagotovitev mejne kontrole v skladu z ugotovitvami v letu 2006 opravljene schengenske evalvacije ter bodočega, v jeseni 2007 načrtovanega ocenjevanja v zvezi s schengenskim pravnim redom, povezanim z informacijskim sistemom.

Nadalje ostaja pomembna prioriteta vzpostavitev schengenskega informacijskega sistema druge generacije (SIS II) in vzpostavitev sinergijskih povezav z drugimi evropskimi informacijskimi sistemi, zato bo Slovenija tudi v okviru izvajanja programa treh predsedstev tvorno sodelovala v teh procesih.

Širitev evroobmočja

Slovenija se je kot prva izmed novih držav članic in kot trinajsta država članica 1. januarja 2007 pridružila evroobmočju. Od starih držav članic le Velika Britanija, Danska in Švedska niso prevzele skupne evropske valute. Velika Britanija in Danska imata poseben status, ki pomeni, da lahko sami odločata, ali bosta uvedli evro ali ne. Švedska in enajst drugih novih držav članic EU so članice EMU z derogacijo, od njih se pričakuje, da bodo prevzele evro, ko bodo izpolnile postavljene pogoje. V naslednjem letu bi lahko nekatere države članice zaprosile za vključitev v evropski mehanizem deviznih tečajev ERM II, druge pa bi lahko izpolnile zahteve za prevzem evra.

Eden izmed pogojev za prevzem skupne evropske valute, kriterij stabilnosti deviznega tečaja, se določa na podlagi dveletnega sodelovanja v ERM II. Izmed novih držav članic v ERM II že sodelujejo Estonija, Litva (obe vstopili hkrati s Slovenijo 28. junija 2004), Ciper, Malta in Latvija, ki sodelujejo od 2. maja 2005, in Slovaška, ki sodeluje od 28. novembra 2005.

Širitev evroobmočja na nove države članice z letom 2008 je odvisna od njihove pripravljenosti za prevzem skupne evropske valute. Komisija je v rednem konvergenčnem poročilu za leto 2006 ocenila, da Estonija in Latvija še presegata nominalni kriterij stabilnosti cen, Ciper nominalni kriterij javnega dolga, Malta pa v manjši meri presega vse nominalne kriterije razen obrestne mere.

Ne glede na navedeno vse nove države članice nadaljujejo s procesom gospodarske konvergence, dve državi članici, Ciper in Malta, pa zaenkrat načrtujeta uvedbo skupne evropske valute z letom 2008. Latvija, ki je sprva načrtovala uvedbo evra z letom 2008, je ta cilj prestavila, Estonija pa je tudi v spremembah Nacionalnega načrta za prehod na evro decembra 2006 izpustila 2008 kot ciljni datum za prevzem skupne valute. Litva, za katero sta Komisija in Evropska centralna banka v predčasnem konvergenčnem poročilu leta 2006 ocenili, da še ne izpolnjuje pogoja stabilnosti cen, ki bi omogočil prevzem evra z letom 2007, je uvedbo skupne valute prestavila na leto 2009.

Če bi se izkazalo, da bi v letu 2007 katera od držav članic izpolnila pogoje za uvedbo skupne valute z letom 2008, bo v naslednjem letu treba izvesti vse postopke ugotavljanja in izvajanja takšne odločitve. Svet bo moral temeljito oceniti vsak posamezni primer, zlasti ocene konvergenčnih poročil Komisije in Evropske centralne banke na osnovi kriterijev, določenih s Pogodbo Evropske skupnosti. V teh poročilih se prouči, v kolikšni meri je država članica uspešna pri doseganju visoke stopnje trajnostne konvergence na podlagi štirih konvergenčnih meril. Del ocene prispeva tudi usklajenost njihove nacionalne zakonodaje s pravom Skupnosti. Če bodo ena ali več držav članic izpolnile pogoje za uvedbo evra, bo Svet v letu 2007 po posvetovanju z Evropskim parlamentom njihovo posebno ureditev (derogacijo) odpravil. Z uredbo bo določil tudi končno menjalno razmerje za nove članice evroobmočja ter način uvedbe evra.

Slovenija podpira nadaljnjo širitev evroobmočja in bo zato spremljala proces gospodarske konvergence v državah, ki si prizadevajo za uvedbo skupne evropske valute. Slovenija bo prizadevanja teh držav podpirala tudi s posredovanjem lastnih izkušenj.

SPLOŠEN GOSPODARSKI OKVIR / USKLAJEVANJE POLITIKE

Izboljšano usklajevanje gospodarske politike

Dobro utečeni in načrtovani postopki večstranskega nadzora so bistveni za učinkovito usklajevanje fiskalne in gospodarske politike med državami članicami. Slovenija bo v skladu z 18-mesečnim programom poskušala racionalizirati tako proračunski nadzor kot oceno programov stabilnosti in konvergenčnih programov. Ti instrumenti politik morajo biti skupaj z učinkovitimi širšimi smernicami ekonomskih politik in priporočili za posamezne države usmerjeni k spodbujanju stabilnega gospodarskega razvoja v vseh državah članicah ter k doseganju visoke stopnje skladnosti, zlasti v državah članicah, ki so del evroobmočja. Svet bo leta 2007 v tesnem sodelovanju s Komisijo pregledal izvajanje Širokih smernic ekonomskih politik in sprejel odločitev glede morebitne potrebe po njihovi posodobitvi. Ta naloga bo opravljena v okviru dopolnitve Integriranih smernic za obdobje 2005-2008 in na podlagi nacionalnih akcijskih načrtov, ki so jih pripravile države članice. Dejavnost bo osredotočena na glavne stebre ekonomskih in fiskalnih politik v Evropi, kot so zagotavljanje k stabilnosti usmerjenih javnih financ, izboljšanju njihove kvalitete in vzdržnosti ter pospešitev ekonomskih in strukturnih reform.

Končno besedilo morebitnih predlaganih sprememb Širokih smernic ekonomskih politik bo pripravil Svet ekonomskih in finančnih ministrov in jih skupaj z dokumentom o ključnih temah predstavil spomladanskemu Evropskemu svetu. Evropska komisija je sicer že konec leta 2006 v okviru pregleda poročil o izvajanju Nacionalnih programov reform ocenila tudi izvajanje Širokih smernic ekonomskih politik.

Kot navedeno v poglavju prednostnih nalog o izvajanju Lizbonske strategije bo Slovenija nadaljevala z uresničevanjem prednostnih nalog, ukrepov in ciljev Nacionalnega programa reform.

Kakovost javnih financ

V letu 2007 so bo nadaljevala razprava glede kakovostnega izboljšanja javnih financ. Globalizacija in demografski razvoj od držav članic in Evropske unije kot celote zahtevata, da ponovno razmislijo o tem, kako se porablja javni denar ter kako najbolje doseči dolgoročno gospodarsko in fiskalno vzdržnost. Kakovost javnih financ pri oblikovanju nacionalne politike in politike EU je ključna tudi za doseganje Lizbonskih ciljev gospodarske rasti in zaposlovanja.

Razprava o javnih izdatkih se bo odvijala okoli vprašanja, kako povečati izdatke, namenjene izobraževanju, inovativnosti in produktivnosti. Pri tem bosta pomembna zlasti izmenjava informacij in določanje najboljših praks, vključno z ocenjevanjem učinkovitosti javne porabe. V tem okviru bo potekala razprava tudi o nadaljnjem posodabljanju javnih uprav, katerega namen je spodbuditi zanesljivo gospodarsko delovanje, proračunsko disciplino ter dobro finančno poslovanje.

Pakt stabilnosti in rasti

V 18-mesečnem programu Nemčije, Portugalske in Slovenije so se predsedstva zavezala k temu, da se bo revidiran Pakt za stabilnost in rast še naprej uporabljal na ekonomsko zdrav način in s posebnim poudarkom na dolgoročni vzdržnosti javnih financ držav članic tako s postopki v zvezi s čezmernim primanjkljajem kot na področju preprečevanja primanjkljaja.

Reforma Pakta stabilnosti in rasti, sprejeta leta 2005, je potrdila temeljna pravila in načela iz Pogodbe o evropski skupnosti ter ponovno uvedla soglasje v državah članicah glede vzdržnih javnofinančnih politik. Temelja sistema ostajata 3-odstotni prag za javnofinančni primanjkljaj in 60-odstotni prag za javnofinančni dolg.

Revidirani Pakt stabilnosti in rasti vsebuje določila glede zgodnjega zaznavanja čezmernih primanjkljajev ter takojšnjega ukrepanja ob njihovem pojavu, hkrati pa povečuje njegovo prožnost in ekonomsko utemeljenost. Revidirani Pakt posveča večjo pozornost predvsem gibanju javnofinančnega dolga in izvajanju strukturnih politik, ki povečujejo potencialno rast in dolgoročno vzdržnost javnih financ. V postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem se odločitve in priporočila sprejemajo na podlagi celovite ekonomske analize, bolj pa se tudi poudarjajo strukturna prizadevanja za fiskalno konsolidacijo in ne samo kratkoročni nominalni rezultati.

V letu 2007 bodo pomembne ocene, ugotovitve in ukrepi v obstoječih postopkih presežnih primanjkljajev posameznih držav članic. Tako bo ocenjeno, ali je Velika Britanija spoštovala priporočilo, da naj se njen presežni primanjkljaj odpravi v finančnem letu 2006/7. Na podlagi sporočila Komisije je Svet primanjkljaj nazadnje obravnaval na novembrskem zasedanju Sveta za ekonomske in finančne zadeve, ko je pozitivno ocenil ukrepe usmerjene v zmanjšanje primanjkljaja. Rok za odpravo čezmernega primanjkljaja v 2007 ima tudi Nemčija, vendar bo zaradi ugodne gospodarske klime po vsej verjetnosti izpolnjen že v letu 2006 (napoved Evropske komisije glede primanjkljaja v 2006 je 2,3% BDP). V letu 2007 morajo presežni primanjkljaj odpraviti še Italija, Poljska in Slovaška. Italija je v letu 2006 izkazala višji deficit od načrtovanega, kar pa je predvsem posledica enkratnega vpliva odločbe sodišča glede vračil davka. Deficit v 2006 naj bi znašal 4,7% BDP, v 2007 pa 2,9% BDP. V primeru odstopanj od cilja v letu 2007, bi Komisija lahko predlagala poziv Italiji po členu 104(9) Pogodbe o EU. Konkretnejše ukrepe v smeri odprave primanjkljaja v letu 2007 bo morala sprejeti Madžarska, kjer je primanjkljaj v letu 2006 presegel 10% BDP. V dopolnjenem konvergenčnem programu, ki ga je Madžarska sprejela septembra 2006, je zmanjšanje primanjkljaja za 7-odstotnih točk v letih 2006-2009 izpostavljeno kot prioriteta. Poljska sicer predvideva deficit na ravni 2% BDP v 2007, vendar se prihodnje leto izteče prehodno obdobje za obravnavo pokojninske reforme, ki naj bi k deficitu prispevala dodatni 2 odstotni točki BDP. S tem Poljska po vsej verjetnosti ne bo izpolnila priporočil Sveta, zato bo Komisija predlagala nova priporočila. Slovaška naj bi po napovedih Komisije v 2007 dosegla raven deficita na dovoljeni meji (3% BDP), zato Komisija zaenkrat ne namerava sprejemati novih ukrepov.

Slovenija bo na področju svojih javnih financ delovala v smeri zagotavljanja kriterijev, ki jih opredeljuje Pakt stabilnosti in rasti. Po formalnem sprejetju odločitve za vstop Slovenije v evro območje 11. julija 2006 je morala Slovenija v skladu s 4. členom Uredbe 1466/97 v 6 mesecih predstaviti svoj prvi Program stabilnosti. Ta opredeljuje ukrepe ekonomskih politik v obdobju do leta 2009 ob upoštevanju zadnjih napovedi makroekonomskih agregatov, ki so bili podlaga za proračuna za leti 2007 in 2008. Javnofinančne projekcije, predstavljene v Programu stabilnosti, ciljajo postopno znižanje javnofinančnega primanjkljaja do leta 2009 na 1% BDP ter ohranjanje ravni zadolženosti v BDP na trenutni ravni okoli 28% BDP. Pri tem so v projekcijah v celoti upoštevani učinki sprejete davčne reforme ter predviden višji obseg investicij v železniško infrastrukturo. Javnofinančna strategija zagotavlja, da se bo raven prihodkov v BDP znižala za 4,1 odstotnih točk, in sicer s 45,8% BDP v letu 2005 na 41,7% BDP v letu 2009. Prav tako se bo znižala raven odhodkov s 47,2% BDP v letu 2005 na 42,6% BDP v letu 2009, kar predstavlja znižanje za 4,6 odstotnih točk. Dokument opredeljuje tudi dolgoročna tveganja za vzdržnost javnih financ ob osnovnem scenariju, ki izhaja iz lanskoletnega poročila Komisije, predstavljene pa so tudi projekcije ob upoštevanih višjih stopnjah aktivnosti, ki bi jih Slovenija lahko dosegla ob izvedbi zadanih reformnih ukrepov. V tem primeru bi bila vzdržnost pokojninskega sistema zagotovljena do leta 2030, med letom 2030 in 2050 pa bi se izdatki za pokojnine povečali za 3,5% BDP.

Slovenija bo v okviru delovnih in drugih teles Sveta vključena v obravnavo postopkov presežnih primanjkljajev držav članic, kjer bo podpirala spoštovanje reformiranega Pakta stabilnosti in rasti.

RAST IN DELOVNA MESTA

Lizbonska strategija

Evropska komisija je konec leta 2006 predstavila Sporočilo za spomladanski Evropski vrh: Izvajanje prenovljene Lizbonske strategije za rast in zaposlitve, o katerem bo Svet EU opravil razpravo. Na podlagi priporočil v sporočilu Komisije ter razprave v Svetu EU bo spomladanski Evropski svet sprejel sklepe o nadaljnjem izvajanju Lizbonske strategije, prav tako pa bo Svet EU sprejel Priporočila o izvajanju ekonomskih politik in politik zaposlovanja držav članic. Države članice bodo do jeseni 2007 pripravile drugo poročilo o izvajanju ukrepov, ki so si jih zadale v nacionalnih programih reform, kjer bodo še posebej upoštevale specifična priporočila Sveta za države članice (country sprecific recommendations). V tem drugem krogu poročanja bo Slovenija skladno z Evropskim paktom za enakost spolov, sprejetem na zasedanju Sveta 23/24 marca 2006, ki od držav članic zahteva vključitev vidika spola v poročanje o izvajanju nacionalnih programov reform, posebej izpostavila tudi vidik enakosti spolov.

Evropska komisija v svojem sporočilu Evropskemu svetu ugotavlja, da reforme, ki so si jih države članice zadale v nacionalnih programih leta 2005, že dajejo prve rezultate, saj se je gospodarska rast v EU povečala na 2,8%, nezaposlenost pa se bo predvidoma zmanjšala na 7,3% v letu 2007. Večina držav članic zasleduje stabilne makroekonomske politike. Vse države članice so si zastavila ambiciozne cilje glede povečanja vlaganj v raziskave in razvoj. Prav tako si države članice aktivno prizadevajo za vzpostavitev sistema vse na enem mestu za podjetnike. Vse države članic pa so načeloma sprejele tudi koncept prožne varnosti kot način zagotavljanja varnosti zaposlitve. Po drugi strani Komisija ugotavlja, da je treba okrepiti delovanje notranjega trga na področju telekomunikacij in energije, potrebno je vzpostaviti sistem zaščite intelektualne lastnine na ravni skupnosti, države članice pa si morajo po mnenju Komisije med drugim prizadevati za doseganje dogovorjenih ciljev, ki jih je potrdil spomladanski Evropski svet 2006. Poleg tega Komisija med drugim predlaga državam članicam zmanjšanje administrativnih ovir za 25% do leta 2012 ter da sprejmejo spodbude za podaljšanje delovnega življenja in usposabljanja starejših od 45 let.

Hkrati s spremljanjem izvajanja Lizbonskega procesa po obstoječih smernicah bo v letu 2007 potekal tudi proces revizije veljavnih smernic, saj bo prenovljena Lizbonska strategija v letu 2008 vstopila v svoj drugi izvedbeni cikel. Evropski pakt za enakost spolov in Načrt za enakost spolov sta za Slovenijo močan politični argument za ohranitev in okrepitev vidnosti načela enakosti spolov v procesu priprave novih smernic za poročanje.

Glede sporočila Komisije Slovenija ocenjuje, da je pristop Evropske komisije pravi, saj Komisija tokrat ne predlaga novih ciljev, temveč poziva k uresničevanju zastavljenih nalog. Prav tako se Slovenija strinja, da je treba okrepiti sodelovanje s civilno družbo, nacionalnimi parlamenti in socialnimi partnerji ter da je treba vložiti še več napora v komuniciranje Lizbonske strategije javnosti. Pri izvajanju reform za doseganje ciljev Lizbonske strategije bo Slovenija v skladu s specifičnimi priporočili Sveta EU posebno pozornost namenila ukrepom, ki bodo prispevali k dolgoročni vzdržnosti pokojninskega sistema in bodo omogočali lažje soočanje s posledicami, ki jih prinaša staranje prebivalstva. Okrepiti namerava vlaganje v raziskave in razvoj in nadaljevati z ukrepi za povezavo raziskovalnih institucij in univerz z gospodarstvom. Slovenija bo nadaljevala tudi s prizadevanji za zmanjševanje administrativnih ovir. Posebna pozornost bo posvečena ukrepom, ki prispevajo k večji fleksibilnosti trga dela ob hkratnem zagotavljanju potrebne stopnje varnosti zaposlitve in socialne varnosti. Slovenija si bo z razvojno naravnano gospodarsko politiko prizadevala povečati delež zahtevnih in zlasti po znanju intenzivnih delovnih mest.

TRAJNOSTNI RAZVOJ

Evropska komisija bo jeseni 2007 pripravila Prvo poročilo o napredku glede izvajanja prenovljene Strategije trajnostnega razvoja EU. Poročilo bo obravnavano na Svetu EU, Evropski svet pa bo decembra sprejel splošne usmeritve za posamezne politike, strategije in instrumente. Poudarek bo na prednostnih nalogah, opredeljenih v sami strategiji, in na povezavi z Lizbonsko strategijo. Priprava stališč EU za zasedanje Komisije Združenih narodov za trajnostni razvoj bo druga prednostna naloga na tem področju.

Slovenija je v letu 2005 sprejela Strategijo razvoja, ki ustreza tudi merilom strategije trajnostnega razvoja. Izhajajoč iz prepričanja, da dvig blaginje prebivalcev, kar je temeljni cilj trajnostnega razvoja, ne zagotavlja število dokumentov, marveč uspešna integracija načel trajnosti v ključne dokumente ter potrebno zagotavljanje ravnotežja znotraj in med ekonomskim, socialnim in okoljskim razvojem, Slovenija ne bo sprejemala posebne strategije za trajnostni razvoj. Na osnovi doseženega in glede na zahteve Evropske komisije bo Slovenija v letu 2007 pripravila nacionalni prispevek za Poročilo o napredku pri izvajanju prenovljene Strategije.

Za 15. zasedanje Komisije Združenih narodov za trajnostni razvoj, ki bo potekalo v prvi polovici leta 2007 in bo namenjeno podajanju zavez in priporočil, t. i. policy session, v okviru že določenih tem (energetika za trajnostni razvoj, industrijski razvoj, onesnaževanje zraka/atmosfere, klimatske spremembe), bo Slovenija skladno z navodili komisije pripravila Poročilo o implementaciji ciljev in zavez na omenjenih področjih, sodelovala pri pripravi stališč EU za zasedanje.

RAZISKAVE, ZNANJE IN INOVACIJE

Raziskave

Znanstvene raziskave in tehnološki razvoj ter prenos le-teh v gospodarstvo in na trg igrajo ključno vlogo pri ekonomskem razvoju. Glavni namen ukrepov EU je krepitev znanstvenih in tehnoloških temeljev evropskega gospodarstva in posledično njene mednarodne konkurenčnosti. Skladno s tem bo Evropa morala nadaljevati aktivnosti, ki bodo pripomogle k izboljševanju pogojev za raziskovalne dejavnosti in prenosa znanja v gospodarstvo ter povečevanje izdatkov namenjenih za investicije v raziskave in razvoj (cilj predstavlja 3% BDP).

Na področju znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja je EU predstavila okvirne programe, preko katerih s finančnimi vzvodi spodbuja raziskave ter tehnološki napredek v vseh panogah in tehnoloških področjih. V okviru 7. okvirnega programa (7. OP) ter Programa za konkurenčnost in inovacije (CIP) so izpostavljena ključna področja razvoja, ki bodo v celotni finančni perspektivi dopolnjena in nadgrajena. Leto 2007 bo v znamenju zagotavljanja pravočasnega začetka in uspešne izvedbe 7. OP za raziskave in tehnološki razvoj, ki za obdobje med letoma 2007 in 2013 predvideva sklad v višini 50,521 mrd EUR. Prav tako bo to leto zaznamovano z začetkom črpanja sredstev strukturnih skladov za področje razvoja, raziskav in inovacij na osnovi sprejetih operativnih programov, kar se pričakuje v drugem kvartalu 2007.

7.

OP je zasnovan tako, da bo najbolje prispeval k ciljem Lizbonske strategije. Temu primerno je poudarek na tistih panogah in tehnoloških področjih, ki imajo v EU velik razvojni in prebojni potencial in bi jih bilo potrebno razvijati še naprej, da bi vzpostavili globalno konkurenčno prednost. Ta področja so: vgrajeni računalniški sistemi, nanotehnologija, trajnostni razvoj, biotehnologija, infrastruktura, varnost ter humanistične in družboslovne vede. Izrednega pomena so raziskave fuzijske energije v okviru EURATOM-a. V letu 2007 se bodo začele priprave na začetek gradnje mednarodnega termonuklearnega poskusnega reaktorja (ITER), ki je financiran v okviru 7. OP. Skozi postopek soodločanja pa se bo začel proces ustanovitve prvih dveh skupnih tehnoloških pobud v 7. OP, to sta Artemis in Eniac. Artemis in Eniac bosta v 7. OP umeščeni konec leta 2007 in delujeta kot horizontalni pobudi v okviru že ustanovljenih evropskih tehnoloških platform (ETP).

V letu 2007 pričakujemo analizo rezultatov, doseženih z izvedbo 6. okvirnega programa.

Slovenija podpira zastavljene cilje EU, saj se zaveda pomembnosti raziskav za razvoj v gospodarstvu. Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih med leti 2007-2023 podaja usmeritev o povečanju pozornosti raziskavam. Poudarek bo na nadaljnjem razvoju podjetniškega in inovativnega okolja, kot so nadgradnja VEM točke, tehnoloških parkov, univerzitetnih in podjetniških inkubatorjev ter razvoj obstoječih nacionalnih tehnoloških platform. Slovenija si prizadeva za članstvo v evropski tehnološki platformi na področju vgrajenih sistemov Artemis, saj je to področje pomembno tudi za razvoj slovenskega gospodarstva.

Inovacije

Sposobnost učinkovitega prenosa novih tehnoloških kot tudi ne-tehnoloških inovacij na trg, torej generiranja in trženja inovacij v evropskem gospodarstvu je ključnega pomena pri srečevanju s konkurenco in izzivi globalizacije. Evropa potrebuje jasno in učinkovito strategijo za vzpostavitev inovativnosti in inovacijam prijaznega okolja, hkrati pa politično voljo, da podpre paket aktivnosti, ki so potrebne za izboljšanje inovacijskega okolja.

V letu 2007 se bo nadaljevalo po poti začrtani v času finskega predsedstva. Ravno tako se bo nadaljevalo z že predstavljenimi pobudami za integrirano inovacijsko politiko, s pomočjo katere bi spodbudili inovacijski potencial ter s tem konkurenčnost evropskega gospodarstva. Oboje bo prispevalo k uresničevanju Lizbonske strategije.

V tem pogledu bo pomembno izvajanje okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije (CIP), ki združuje ukrepe EU na področju podjetništva, malih in srednje velikih podjetij (MSP), konkurenčnosti in inovacij.

Slovenija je podprla prizadevanja finskega predsedstva pri analizi ključnih dejavnikov inovacijske politike, ki mora pridobiti večjo težo med sedanjimi evropskimi politikami. Potrebno je dodatno spodbuditi celovito inovacijsko politiko na evropski ravni in tudi na nacionalnih ravneh, saj so inovacije in tehnološki razvoj med ključnimi dejavniki konkurenčnosti sodobnega gospodarstva.

Slovenija si prizadeva za čim boljšo sinergijo ukrepov, ki so namenjeni spodbujanju inovacij, tehnološkega razvoja ter podjetništva. V naslednjih letih bi radi vzpostavili slovenski inovacijski trg, ki bi združeval v širšem, evropskem, okviru v obliki mreženja Slovenijo z ostalimi državami članicami.

Slovenija si prizadeva povečati vlaganja v raziskave in razvoj, pri tem pa se zavedamo, da je za hitrejšo gospodarsko rast še pomembneje kot povečati sredstva, potrebno povečati učinkovitost uporabe le-teh in učinkovitost raziskav, povečati število inovacij ter pospešiti tehnološki razvoj v gospodarstvu in ga povezati z raziskovalnimi institucijami. Sedanji nacionalni ukrepi so na področju inovacijske politike dobro zasnovani, želimo pa si, da bi bilo sodelovanje v okviru držav članic tesnejše, še posebej na področju inovacij in delovanja inovativnih skupin kot npr. grozdov, tehnoloških platform, skupnih tehnoloških platform za usmerjen in učinkovit razvoj ter prenos rezultatov na trge.

Evropski inštitut za tehnologijo (EIT)

Evropska komisija je predlagala ustanovitev EIT kot institucije, ki bi učinkovito združevala vse tri elemente "trikotnika znanja" (izobraževanje, raziskave in inovacije) in služila kot model povezav med visokim izobraževanjem, raziskovalnimi ustanovami in gospodarstvom. EIT naj bi tako prispeval k boljšemu pretoku znanja v gospodarstvo ter tržni uspešnosti inovacij. EIT bo smiselno dopolnil obstoječe aktivnosti EU iz različnih programov (7. OP in CIP). Ena izmed nalog EIT pa bo prepričati podjetja, da bodo investirala v znanost in raziskave v EU ter da teh investicij ne bodo selila izven EU. Potrebno bo doreči odprta vprašanja glede same strukture in umestitve EIT v evropski prostor, predvsem pa rešiti vprašanje financiranja EIT, katerega naj bi s finančnimi sredstvi močno podprlo prav gospodarstvo.

Slovenija je mnenja, da bi EIT ob ustreznih pogojih lahko postal najpomembnejši instrument za krepitev povezav med celotnim evropskim gospodarskim in visokošolskim prostorom, ki bo omogočal lansiranje tržno uspešnih inovacij in tudi omogočal vključevanje vseh držav članic. Da bi lahko zadostil tem ciljem, bi moral biti zasnovan kot mrežna institucija brez odvečne birokratizacije in z aktivno participacijo gospodarstva, ki bi EIT tudi finančno podprlo.

Intelektualna lastnina

Izboljšanje varstva pravic intelektualne lastnine je pomembna naloga pri ustvarjanju inovacijam prijaznega poslovnega okolja.

EU ima zato v načrtu, da bo predstavila celovito strategijo na področju intelektualne lastnine. Kot podlaga za Sporočilo javnosti, bo predhodno izvedeno javno posvetovanje.

EU si bo prizadevala doseči napredek pri oblikovanju učinkovitega pravnega okvira za varstvo pravic intelektualne lastnine podjetij s sedežem v EU. Prizadevala si bo doseči napredek tudi glede cenovno sprejemljivega, varnega in učinkovitega patentnega sistema, vključno z morebitnim enotnim vseevropskim sistemom za reševanje sporov v zvezi s patenti. Ravno tako se bo nadaljevalo delo v zvezi s kazenskopravno zaščito takšnih pravic.

Slovenija je mnenja, da je potrebno oblikovati učinkovit in predvsem tudi cenovno sprejemljiv patent skupnosti, ki bo podjetjem olajšal pridobitev patenta na ravni skupnosti in s tem dodatno podprl konkurenčnost evropskega gospodarstva. Slovenija je v tistem klubu držav članic, ki menijo, da Evropski sporazum o patentnih sporih (European Patent Litigation Agreementa, EPLA) predstavlja dobro osnovo za oblikovanje sodnega sistema.

Izobraževanje

Izobraževanju, usposabljanju in vseživljenjskemu učenju se vse bolj priznava ključna vloga za prihodnost EU. Gre za odločilne dejavnike pri doseganju ciljev Lizbonske strategije. Ob tem vedno bolj v ospredje prihaja nova socialna dimenzija izobraževanja - vloga vseživljenjskega učenja kot dejavnika prožne varnosti.

Slovenija bo aktivno nadaljevala tekoče delo, hkrati pa podala nove pobude. Skupno vmesno poročilo Komisije in Sveta o izvajanju delovnega programa "Izobraževanje in usposabljanje 2010" bo pripravljeno leta 2007. Obravnava in sprejem vmesnega poročila bosta potekala v času slovenskega predsedovanja EU, zato bo Slovenija posvetila veliko pozornost uresničevanju ukrepov, kot tudi spremljanju in upravljanju na ravni EU. Slovenija vzpostavlja mehanizme povezovanja in koordinacije omenjenega krovnega procesa v tesni povezavi z vsemi ostalimi procesi.

Slovenija bo precejšen pomen pripisala začetku akcijskega programa Skupnosti na področju vseživljenjskega učenja in bo pozorna na nemoten potek tega programa, ki predstavlja pomembno izhodišče za sodelovanje in podporo na področju izobraževanja v okviru delovnega programa "Izobraževanje in usposabljanje 2010". Slovenija se na črpanje sredstev iz novega programa pospešeno pripravlja.

Slovenija med glavne cilje šteje večjo mobilnost učencev in delavcev ter preglednost in združljivost nacionalnih izobraževalnih sistemov. V tem okviru si bo prizadevala za sprejetje Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju evropskega ogrodja kvalifikacij. Izvajanje Priporočila naj bi prispevalo k izboljšanju preglednosti, primerljivosti in priznavanja kvalifikacij ter s tem spodbudilo mobilnost preko meja. Slovenija posebej izpostavlja zahtevo po jasni in preprosti prevedljivosti obstoječih stopenj izobrazbe in kvalifikacij, pridobljenih po različnih starejših pristopih, v skupno nacionalno ogrodje kvalifikacij in posredno v evropsko ogrodje kvalifikacij.

Slovenija bo nadaljevala delo na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, npr. s spodbujanjem dela za evropski sistem prenašanja kreditnih točk na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja (ECVET). V prihodnosti bo potrebno okrepiti poklicno izobraževanje in usposabljanje, zagotoviti osredotočen in holističen pristop, v katerem bi se poklicno izobraževanje in usposabljanje razvijalo kot bistveni element vseživljenjskega učenja, ob tesnem povezovanju z drugimi segmenti, še posebej visokošolskim.

Ostale obravnavane teme vključujejo vidike vseživljenjskega učenja (predšolsko in šolsko izobraževanje, usposabljanje učiteljev, izobraževanje odraslih in jeziki) ter razvoj kazalcev in spodbujanje raziskav na področju izobraževanja in usposabljanja.

Sprejem predloga Priporočila o kakovosti izobraževanja učiteljev je predviden v drugi četrtini leta 2007. Področje izobraževanja učiteljev Slovenija opredeljuje kot eno od prednostnih področij. Skladno s tem Slovenija predlaga, da se posebna pozornost temu področju posveti tudi v okviru vmesnega poročila 2006-2008 o uresničevanju programa "Izobraževanje in usposabljanje 2010".

Posodobitev evropskih univerz velja za temeljni pogoj uspeha širše Lizbonske strategije, zato je od Evropskega sveta in neformalnega srečanja v Hampton Courtu leta 2005 dalje to pomembna tema na dnevnem redu EU. Na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta 2006 je bilo dogovorjeno odločnejše ukrepanje na evropski ravni za spodbujanje posodobitve univerz, ki mora biti uresničena do konca leta 2007 v okviru obnovljenega partnerstva za rast in zaposlovanje. Na začetku leta 2007 bo Komisija objavila poročilo o napredku reform visokega šolstva v državah članicah.

Ob praznovanju 20. obletnice programa Erasmus v letu 2007 bo na področju visokega šolstva poseben poudarek namenjen mobilnosti v visokem šolstvu.

Predsedstva bodo podpirala nadaljnji razvoj bolonjskega procesa, sodelovala pri pripravi ministrske konference maja 2007, usmerjala delovni program v naslednjem dvoletnem obdobju ter spremljala napredek na prednostnih področjih. Slovenija bo v drugi polovici 2007 kot članica trojke postala članica Odbora Skupine za spremljanje bolonjskega procesa in se pripravljala na prevzem vodenja bolonjskega procesa v prvi polovici leta 2008.

Elektronske komunikacije in informacijska družba

Slovenija bo v začetku leta 2007 namenila velik poudarek novemu predlogu Evropske komisije za revizijo regulativnega okvira za elektronske komunikacije. Revizija je potrebna zaradi razvoja tehnologij in konvergence omrežij in storitev. Sprememba zakonodaje naj bi poenostavila postopke implementacije zakonodaje in naj bi prispevala k povečanju konkurenčnosti in zadovoljstva uporabnikov. Zakonodajni okvir bi promoviral tudi inovacije in razvoj novih tehnologij, hkrati pa naj bi ustvaril pogoje za varne investicije. Regulacijski okvir elektronskih komunikacij, sprejet leta 2002, je dober, ni pa idealen in ne sledi popolnoma razvoju in konvergenci elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev v zadnjih letih, zato Slovenija podpira njegovo posodobitev in prilagoditev novim razmeram. V okviru tega si bo Slovenija prizadevala tudi za razširitev obsega univerzalnih storitev.

Aktivnosti v zvezi s predlogom o stroških za mednarodno gostovanje (Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta glede gostovanja v mobilnih omrežjih Skupnosti) bodo končane v letu 2007. Glavni cilj uredbe je znižanje cen klicev, od česar bodo imeli korist vsi uporabniki, a hkrati to ne sme ogroziti konkurenčnosti, operaterjem pa še vedno omogočiti fleksibilnost. Slovenija se načeloma strinja, da je pristop evropskega domačega trga ustrezen pristop za regulacijo cen za mobilna gostovanja, ob tem pa želi, da prehodno obdobje za omejitev maloprodajnih cen ne bi bilo definirano. Slovenija predlaga oblikovanje prehodnega obdobja, v katerem bi se maksimalne veleprodajne cene postopoma zniževale. Ob tem Slovenija opozarja na nujnost jasnejše opredelitve vloge Nacionalnega regulatornega organa v odnosu do Komisije.

Svet EU bo obravnaval tudi druge pomembne teme, kot sta prehod z analognega na digitalno radijsko in televizijsko oddajanje ter politika radijskega spektra.

Slovenija bo tudi nadaljevala delo pri dokončnem izoblikovanju notranjega trga za poštne storitve (Predloga Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 97/67/ES glede popolnega izoblikovanja notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti). Predlog prinaša pričakovano in predvsem edino možno rešitev v luči konsistentnosti z drugimi cilji Evropske unije, predvsem izgradnje enotnega evropskega trga ter potrjuje ciljni datum za popolno liberalizacijo poštnih trgov EU, določen v direktivi 97/67/ES, in sicer 1. 1. 2009. Slovenija podpira namen in cilje predlagane ureditve ter vsebinske rešitve in ob tem ugotavlja, da bo potrebno za implementacijo direktive v nacionalno zakonodajo zagotoviti dovolj časa in urediti optimalen način financiranja USO storitev.

Na področju informacijske družbe bo Slovenija aktivno sodelovala pri izgradnji vseprisotne informacijske družbe v okviru aktivnosti izvajanja in analize Strategije i2010, ki je ena najpomembnejših strategij za doseganje Lizbonskih ciljev, s poudarkom na razvoju in uporabi IKT v gospodarstvu in družbi. Slovenija podpira usmeritve in aktivnosti, ki se v tem okviru izvajajo in pripravljajo na nivoju EU, pri čemer tudi na nacionalnem nivoju pripravlja v skladu z i2010 prenovljeno strategijo razvoja informacijske družbe si2010, ki bo predstavljala temeljno podlago podpore razvoju informacijske družbe v Sloveniji. V skladu s temi usmeritvami bo Slovenija podprla pripravo akcijskega načrta za e-vključenost (Evropska strategija e-vključevanja), ki ga bosta pripravila Evropska komisija v sodelovanju s Svetom EU in državami članicami.

Hkrati bo sodelovala pri akcijskem načrtu e-uprave in direktivi o ponovni uporabi informacij javnega sektorja. Slovenija bo oblikovala in podpirala pripravo, izvajanje in spremljanje evropskih komunitarnih programov za pospeševanje informacijske družbe. Potrebno bo aktivno sodelovanje pri programu CIP (2. steber: Podpora politikam IKT), ki je namenjen razvoju storitev na področju e-uprave in e-zdravja za zagotavljanje enotne interoperabilne vseevropske informacijske platforme ter na področju e-poslovanja v smeri podpore inovativnosti in konkurenčnosti gospodarstva, predvsem segmenta MSP. Izvajanje programa eContentPlus bo zahtevalo dodatne napore za doseganje ustrezne podpore razvoju vseevropske e-vsebine na področju znanosti, kulture, izobraževanja in geografskih sistemov. Evropska prizadevanja pri nadgradnji in izvajanju programa Varnejši internet Plus so namenjena promociji in zagotavljanju varnosti komunikacijskih sistemov in storitev ter zagotavljanju zasebnosti ob njihovi uporabi. Poleg teh programov, ki so v osnovi namenjeni spodbujanju vzpostavitve in uporabe e-storitev in interneta, bo Slovenija aktivno podpirala izvajanje programov za spodbujanje raziskav in razvoja s področja informacijske družbe, predvsem programa IST (tehnologije informacijske družbe) v okviru 7. OP.

Slovenija bo orientirana v omogočanje in zagotavljanje vključenosti vseh v sodobne družbene in tehnološke tokove. Bistvene aktivnosti bodo usmerjene k prebivalstvu s posebnimi potrebami, ki obsega populacijo gibalno oviranih ter telesno prizadetih, gluhih in naglušnih, slepih in slabovidnih ter populacijo starejšega prebivalstva. Vključevanje teh skupin prebivalstva v informacijsko družbo pomeni izkoriščanje rezultatov in pridobitev, ki jih prinaša in omogoča sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija. Skrb za starejše in bolne je naloga vsake družbene skupnosti, pri tem pa je izkoriščanje sodobne tehnologije lahko le v pomoč. Slovenija želi vzpodbuditi digitalizacijo, ki omogoča, da so vsebine, tudi kulturne, umetniške, vsebine kulturne dediščine dostopne vsem in vsakomur. Propadanje gradiv in dokumentov v klasičnih arhivih terja takojšen skupen evropski pristop, če naj se naše delo in delo naših predhodnikov ohrani in je dostopno vsem rodovom, ki prihajajo za nami. Z uporabo sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij lahko z digitalizacijo vsebin zagotovimo vključenost vseh ter dostopnost do vsebin tudi tistim, ki jim je sicer to onemogočeno.

Ostale ključne zadeve, ki bodo obravnavane na Svetu EU ter s katerimi se bo soočila Slovenija, so tudi uvedba številke EU za klic v sili, oblikovanje in izvajanje strategije za varno informacijsko družbo, izvajanje strategije za zagotavljanje varnosti omrežij in informacij, reševanje problema neželenih elektronskih sporočil (SPAM) ter razvoj inteligentnih transportnih sistemov.

Deklaracija o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2007–junij 2008 (DeUDIEU0708)

Časovnica