Na podlagi 6. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ta pravilnik določa minimalne pogoje kakovosti, ki jih mora pri proizvodnji in v prometu izpolnjevati med, ter postopke in metode za kontrolo medu.
Med je živilo, ki ga izdelajo čebele iz nektarja cvetov, izločkov iz živih delov rastlin oziroma izločkov na živih delih rastlin, ki jih čebele zberejo, predelajo, pomešajo z določenimi lastnimi snovmi, ga shranijo in pustijo dozoreti v satju.
Med je tekoč, viskozen ali kristaliziran.
Medu, namenjenemu za promet, ni dovoljeno dodati nobene snovi, niti mu ni dovoljeno odvzeti sestavin, značilnih za med.
Med mora biti označen v skladu s predpisom o splošnem označevaju živil in v skladu s tem pravilnikom.
Označbe vrste medu iz 6. člena tega pravilnika je dovoljeno dopolniti z navedbo določenih cvetov in rastlin, vrstami izločkov (mane), če je med pretežno iz navedenega izvora, če ima njihove fizikalne, kemijske, mikroskopske in senzorične lastnosti.
Če se med daje v promet kot med v satju, med s kosi satja in pekovski ali industrijski med, je treba to dodatno označiti z navedbo »med v satju«, »med s kosi satja« in »pekovski ali industrijski med«.
Ožje geografsko poreklo medu, pridelanega v Sloveniji, se lahko označi le, če med izpolnjuje pogoje po tem pravilniku in so izpolnjeni pogoji po predpisih o industrijski lastnini.
Kadar se med polni v navzočnosti potrošnika, morajo biti podatki iz prvega odstavka prejšnjega člena, navedeni v prodajnih objektih ali zunaj njih, če so za takšno obliko prodaje izpolnjeni pogoji po predpisih o trgovini.
Za predpakirani med so dovoljena odstopanja dejanskih količin od označenih (deklariranih) količin pri posameznem predpakiranem medu:
1.
za pakiranje do 50g: do 6%;
2.
za pakiranje večje od 50g do 100g: do 3,5%;
3.
za pakiranje večje od 100g do 500g: do 2,5%;
4.
za pakiranje večje od 500 g do 1,5%.
Povprečna neto količina 10 naključno izbranih predpakiranj mora ustrezati deklarirani masi izdelka, pri čemer lahko znaša mejna vrednost ± 2.
Vrste medu se lahko razlikujejo po:
-
cvetlični med, pridobljen predvsem iz nektarja cvetov,
-
med iz mane (gozdni med), pridobljen predvsem iz izločkov od ali živih delov rastlin. Njegova barva je svetla ali zelenkasto rjava do skoraj črna;
-
»med v satju« je med, ki ga čebele hranijo v novo zgrajenem satju brez zalege in se prodaja v celih pokritih satih ali kot deli teh satov;
-
»med s satjem« je med, ki vsebuje enega ali več kosov satja v medu;
-
»samotok« (odtočeni med) je med, pridobljen z iztekanjem medu iz odkritih satov brez zalege;
-
»točeni med« je med, pridobljen s centrifugiranjem odkritih satov in brez zalege;
-
»prešani med« je med, pridobljen s stiskanjem satov brez zalege z ali brez uporabe zmerne toplote;
-
med vrhunske kakovosti;
-
pekovski ali industrijski med.
-
vsebovati organskih ali anorganskih tujih primesi kot so: zemlja, pesek, žuželke, deli žuželk in čebelja zalega;
-
imeti tujega okusa ali vonja;
-
vreti ali fermentirati;
-
biti pregret do take mere, da se vsebnost encimov ne poškoduje ali uniči in
-
imeti umetno spremenjene stopnje kislosti.
Omejitve iz druge, tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka ne veljajo za pekovski ali industrijski med.
Med mora biti zdravstveno ustrezen v skladu s predpisi o živilih.
-
je pridobljen s krmljenjem čebel s hrano za čebele, ki ni naravni med;
-
ima umetno spremenjeno stopnjo kislosti oziroma
-
so mu bili dodani encimi.
Med mora vsebovati naslednje sestavine:
1.
vsebnost reducirajočih sladkorjev pred inverzijo, izračunana kot invertni sladkor:
-
cvetlični med najmanj 65%;
-
gozdni med, čist ali v mešanici s cvetličnim najmanj 60%;
-
med iz rese (Calluna sp.) in med detelj (Trifolium sp.) izjemoma do 23%;
-
gozdni med, čist ali v mešanici s cvetličnim medom, akacijev in sivkin med največ 10%;