Nalaganje dokumenta...
Zakon o bančništvu (ZBan)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 7-286/1999, stran 521 DATUM OBJAVE: 5.2.1999
VELJAVNOST: od 20.2.1999 do 28.12.2006 / UPORABA: od 20.2.1999 do 31.12.2006
RS 7-286/1999
Verzija
6 / 6
Čistopis se uporablja od 1.1.2007 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 22.2.2026: NEAKTUALEN.
286. Zakon o bančništvu (ZBan)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o bančništvu (ZBan)
o razglasitvi zakona o bančništvu (ZBan)
Razglašam zakon o bančništvu (ZBan), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 19. januarja 1999.
Št. 001-22-6/99
Ljubljana, dne 27. januarja 1999.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O BANČNIŠTVU (ZBan)
O BANČNIŠTVU (ZBan)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Splošna določba
Ta zakon ureja pogoje za ustanovitev, poslovanje, nadzor in prenehanje bank in hranilnic.
2. člen
Banka
(1)
Banka je delniška družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev.
(2)
V sodni register se ne sme vpisati ime banka ali hranilnica ter izpeljanka iz teh besed, če pravna oseba ne izpolnjuje pogojev za opravljanje bančnih storitev.
3. člen
Bančne storitve
(1)
Bančne storitve so naslednje finančne storitve:
1.
sprejemanje depozitov ter dajanje kreditov za svoj račun,
2.
storitve, za katere drug zakon določa, da jih smejo opravljati samo banke.
(2)
Depozit po prvi točki prvega odstavka tega člena je vplačilo denarja oziroma drugih vračljivih sredstev, na podlagi katerega pridobi vplačnik pravico do vrnitve vplačanih sredstev v določenih rokih.
4. člen
Opravljanje bančnih storitev
Bančne storitve lahko opravlja:
1.
banka oziroma hranilnica, ki za opravljanje teh storitev pridobi dovoljenje Banke Slovenije;
2.
podružnica tuje banke, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev;
3.
banka države članice, ki v skladu s tem zakonom ustanovi podružnico na območju Republike Slovenije oziroma je v skladu s tem zakonom pooblaščena neposredno opravljati bančne storitve na območju Republike Slovenije.
5. člen
Prepoved sprejemanja depozitov
(1)
Nihče drug razen oseb iz 4. člena tega zakona ne sme sprejemati depozitov od javnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
(2)
Sprejemanje depozitov od javnosti po prvem odstavku tega člena je sprejemanje depozitov od nepoučenih oseb.
(3)
Nepoučena oseba po drugem odstavku tega člena je fizična ali pravna oseba, ki nima ustreznih strokovnih znanj in izkušenj, potrebnih za presojo tveganj, povezanih z vplačevanjem depozitov.
(4)
Za nepoučeno osebo po drugem odstavku tega člena se šteje vsaka fizična ali pravna oseba, razen naslednjih oseb:
1.
države, centralne banke in lokalnih skupnosti,
2.
bank in drugih finančnih organizacij oziroma od njih odvisnih družb,
3.
gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov, ki ustrezajo merilom za velike oziroma srednje družbe po ZGD.
6. člen
Druge finančne storitve
(1)
Druge finančne storitve po tem zakonu so naslednje finančne storitve:
1.
factoring;
2.
finančni zakup (leasing);
3.
izdajanje garancij in drugih jamstev;
4.
kreditiranje, vključno s potrošniškimi krediti, hipotekarnimi krediti in financiranjem komercialnih poslov;
5.
trgovanje s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli;
6.
trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti;
7.
zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti pravnih oseb;
8.
posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic, po zakonu, ki ureja zavarovalništvo;
8.a
izdajanje elektronskega denarja;
9.
izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (npr. plačilne in kreditne kartice, potovalni čeki, bančne menice);
10.
oddajanje sefov;
11.
posredovanje pri sklepanju posojilnih in kreditnih poslov;
12.
storitve v zvezi z vrednostnimi papirji, po zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev;
12.a
Svetovanje podjetjem glede kapitalske strukture, poslovne strategije in sorodnih zadev;
13.
upravljanje pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja pokojninske sklade;
14.
opravljanje storitev plačilnega prometa;
15.
opravljanje skrbniških storitev.
(2)
Banka lahko opravlja druge finančne storitve iz prvega odstavka tega člena, če za opravljanje teh storitev dobi dovoljenje Banke Slovenije, in če izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon, ki ureja posamezne od drugih finančnih storitev.
(3)
Posamezni pojmi iz prvega odstavka tega člena imajo naslednji pomen:
1.
factoring je odplačno prevzemanje terjatev z regresom ali brez;
2.
finančni zakup (leasing) je dajanje sredstev v zakup, katerega trajanje je približno enako pričakovani življenjski dobi sredstva, ki je predmet zakupa, in pri katerem zakupnik pridobi večino koristi od uporabe sredstva ter prevzame celotno tveganje posla;
3.
izvedeni finančni instrumenti so pravice oziroma obveznosti,
-
katerih vsebina je glede vrednosti posredno ali neposredno odvisna od cene vrednostnega papirja, tuje valute ali blaga, višine obrestne mere ali indeksa oziroma ocene kreditne sposobnosti ali podobnih spremenljivk,
-
ki ne zahteva začetne čiste finančne naložbe ali ki zahteva le majhno začetno čisto finančno naložbo in
-
ki se poravnava v prihodnosti.
7. člen
Druge finančne organizacije
(1)
Druge finančne organizacije po tem zakonu so pravne osebe, ki kot izključno ali pretežno dejavnost opravljajo druge finančne storitve iz prvega odstavka 6. člena tega zakona oziroma druge finančne storitve na podlagi zakona, ki ureja zavarovalništvo, trg vrednostnih papirjev, investicijske sklade in družbe za upravljanje ter na podlagi drugih zakonov, ki urejajo finančne storitve.
(2)
Druge nadzorovane finančne organizacije po tem zakonu so druge finančne organizacije, nad katerimi opravlja nadzor pristojni nadzorni organ v skladu z zakoni oziroma drugimi predpisi, ki urejajo opravljanje drugih finančnih storitev.
(3)
Nefinančne organizacije po tem zakonu so vse druge pravne osebe, razen bank in pravnih oseb iz prvega odstavka tega člena.
(4)
Minister, pristojen za finance, predpiše merila pretežnega opravljanja dejavnosti iz prvega odstavka tega člena.
8. člen
Prepoved opravljanja drugih dejavnosti
Banka ne sme opravljati drugih dejavnosti razen bančnih storitev, drugih finančnih storitev iz prvega odstavka 6. člena tega zakona in pomožnih bančnih storitev iz 2. točke drugega odstavka 96. člena tega zakona.
9. člen
Udeležba in kvalificirani delež
(1)
Po tem zakonu je posamezna oseba udeležena v drugi osebi, če je posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju druge osebe oziroma v kapitalu druge osebe z najmanj 20% deležem.
(2)
Kvalificirani delež po tem zakonu je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic v določeni pravni osebi, na podlagi katerih imetnik pridobi:
1.
bodisi najmanj 10% delež glasovalnih pravic oziroma najmanj 10% delež v kapitalu te pravne osebe
2.
bodisi delež glasovalnih pravic oziroma delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 10%, vendar mu omogoča izvajanje pomembnega vpliva na upravljanje te pravne osebe.
10. člen
Povezane osebe in posredne naložbe
(1)
Povezane osebe po tem zakonu so pravno samostojne osebe, ki so med seboj bodisi upravljalsko, kapitalsko ali kako drugače povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko in delujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih poslovnih ciljev, oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju, oziroma tako, da poslovanje ene osebe oziroma njeni rezultati poslovanja lahko pomembno vplivajo na poslovanje oziroma rezultate poslovanja druge osebe.
(2)
Za povezane osebe po tem zakonu se štejejo zlasti osebe, ki so med seboj povezane:
1.
kot ožji družinski člani;
2.
tako, da je ena oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih točkah tega člena, skupaj, posredno ali neposredno udeležena v drugi osebi;
3.
tako, da je v obeh osebah udeležena ista oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih točkah tega člena;
4.
tako, da tvorijo koncern po zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 45/2001 in 93/2002 – v nadaljnjem besedilu: ZGD);
5.
kot člani uprave, nadzornega sveta ali prokuristi oziroma zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, z družbo, v kateri opravljajo to funkcijo oziroma v kateri so zaposleni, in ožji družinski člani te osebe.
(3)
Za ožje družinske člane posamezne osebe po tem zakonu se štejejo:
1.
zakonec te osebe oziroma oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza;
2.
otroci oziroma posvojenci te osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti;
3.
druge osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti in so osebi dodeljene v skrbništvo.
(4)
Odvisna oziroma obvladujoča družba po tem zakonu je odvisna oziroma obvladujoča družba v smislu 462. člena ZGD.
(5)
Obvladovanje po tem zakonu je razmerje med odvisno in obvladujočo družbo oziroma temu razmerju podobno razmerje med katerokoli fizično in pravno osebo.
(6)
Kadar je v tem zakonu določeno, da banka ne sme imeti naložb v določeni pravni osebi, se prepoved nanaša tako na neposredne kot tudi posredne naložbe.
(7)
Posredne naložbe so naložbe v osebe, ki jih obvladuje oseba iz šestega odstavka tega člena.
11. člen
Posredna pridobitev
(1)
Posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju oziroma v kapitalu, je oseba, za račun katere je druga oseba kot neposredni imetnik pridobila te delnice, poslovne deleže oziroma druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju.
(2)
Šteje se, da je posamezna oseba posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju, oziroma drugih vrednostnih papirjev, katerih neposredni imetnik je druga oseba, ki jo ta oseba obvladuje.
12. člen
Uskladitev denarnih zneskov
Banka Slovenije uskladi denarne zneske določene v drugem odstavku 15. člena, drugem odstavku 153. člena in 229. členu tega zakona, če se za več kot 10% spremeni razmerje tolarja proti evru po tečaju Banke Slovenije.
13. člen
Oseba države članice in tuja oseba
(1)
Oseba države članice Evropskih skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica) je fizična oseba, ki ima bivališče na območju države članice, oziroma pravna oseba s sedežem na območju države članice.
(2)
Tuja oseba po tem zakonu je oseba, ki ima sedež oziroma bivališče izven območja Republike Slovenije in izven območja države članice.
13.a člen
Območje opravljanja storitev
(1)
Šteje se, da banka neposredno opravlja bančne storitve na območju določene države:
1.
če na območju te države sklepa pravne posle, katerih predmet so bančne storitve, ali
2.
če na območju te države osebam iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona, ki imajo bivališče oziroma sedež na območju te države, ponuja storitve na enega od naslednjih načinov:
-
prek oglasov, objavljenih v sredstvih javnega obveščanja na območju te države oziroma na drug javno dostopen način,
-
prek reklamnih sporočil, poslanih tem osebam po pošti ali na drug način,
-
prek svojih zastopnikov oziroma posrednikov.
(2)
Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za druge finančne storitve.
II. STATUSNE DOLOČBE
1. Uporaba določb zakona o gospodarskih družbah
14. člen
Uporaba določb zakona o gospodarskih družbah
Za banke se uporabljajo določbe ZGD, ki veljajo za delniško družbo, če ni s tem zakonom drugače določeno.
2. Osnovni kapital in delnice banke
15. člen
Osnovni kapital banke
(1)
Banka se lahko ustanovi samo kot delniška družba.
(2)
Najnižji znesek osnovnega kapitala banke je 1.220,000.000 tolarjev.
16. člen
Delnice banke
(1)
Delnice banke se lahko glasijo le na ime.
(2)
Delnice banke morajo biti v celoti vplačane v denarju in pred vpisom ustanovitve oziroma povečanja osnovnega kapitala v sodni register.
(3)
Delnice banke morajo biti izdane v nematerializirani obliki.
(4)
Banka ne sme posredno ali neposredno kreditirati in dajati jamstev za nakup lastnih delnic ali delnic družb, v katerih kapitalu je banka udeležena z najmanj 20% deležem.
(5)
Za kreditiranje iz četrtega odstavka tega člena se štejejo tudi drugi pravni posli, ki so po svojem ekonomskem namenu enaki kreditu.
(6)
Prepoved iz četrtega odstavka tega člena velja tudi za podrejene dolžniške instrumente, katerih izdajatelj je banka oziroma družbe, v katerih je banka udeležena z najmanj 20% deležem, in ki se glede na svoje lastnosti lahko upoštevajo pri izračunu kapitala in kapitalske ustreznosti banke.
(7)
Drugi odstavek tega člena ne velja v naslednjih primerih:
1.
ustanovitve banke oziroma povečanja osnovnega kapitala banke zaradi izvedbe združitve oziroma delitve,
2.
povečanja osnovnega kapitala banke s stvarnim vložkom, katerega predmet so delnice druge banke, če je banka za takšno povečanje pridobila dovoljenje Banke Slovenije.
(8)
Za dovoljenje iz 2. točke sedmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za združitev.
17. člen
Prednostne delnice banke
Banka ne sme imeti v sestavi osnovnega kapitala več kot tretjino prednostnih delnic.
3. Delničarji banke
18. člen
Prepoved pridobitve delnic banke
Če je banka imetnik delnic oziroma poslovnih deležev druge banke oziroma druge finančne organizacije, na podlagi katerih je v kapitalu ali pri glasovanju udeležena z več kot 10%, ta druga banka oziroma druga finančna organizacija ne more pridobiti delnic banke, na podlagi katerih bi bila v kapitalu banke ali pri glasovanju udeležena z več kot 10%.
19. člen
Dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža
(1)
Za pridobitev delnic banke, na podlagi katerih oseba posredno ali neposredno doseže ali preseže kvalificirani delež (v nadaljnjem besedilu: kvalificirani imetnik) v banki je potrebno predhodno pridobiti dovoljenje Banke Slovenije (dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža).
(2)
Oseba, ki je pridobila dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, mora za vsako nadaljnjo pridobitev delnic banke, na podlagi katere doseže ali preseže mejo 20%, 33% ali 50% deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu banke ali na podlagi katerih oseba postane obvladujoča družba banke, predhodno pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.
(3)
Če namerava oseba, ki je pridobila dovoljenje iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena odtujiti delnice tako, da bi se zaradi tega njen delež zmanjšal pod mejo, za katero je pridobila dovoljenje, mora o tem predhodno obvestiti Banko Slovenije.
(4)
Banka Slovenije predpiše način obveščanja iz tretjega odstavka tega člena.
(5)
Banka Slovenije se mora pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka tega člena posvetovati s pristojnim nadzornim organom posamezne države članice, če je bodoči kvalificirani imetnik:
1.
banka, zavarovalnica ali borzno posredniška družba, ki je v tej državi članici pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev ali zavarovalniških storitev ali storitev v zvezi z vrednostnimi papirji;
2.
obvladujoča družba banke, zavarovalnice ali borzno posredniške družbe iz 1. točke tega odstavka;
3.
oseba, ki jo obvladuje ista oseba oziroma osebe, ki obvladujejo banko, zavarovalnico ali borzno posredniško družbo iz 1. točke tega odstavka.
(6)
Banka Slovenije se s pristojnimi nadzornimi organi držav članic posvetuje in izmenjuje informacije zlasti glede primernosti delničarjev, dobrega imena in izkušenj članov uprav družb znotraj iste skupine. Če Banka Slovenije odloča o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka tega člena v postopku, v katerem odloča tudi o dovoljenju za opravljanje bančnih storitev, se s pristojnim nadzornim organom države članice posvetuje tudi glede izpolnjevanja kadrovskih, organizacijskih in tehničnih pogojev za opravljanje bančnih storitev.
(7)
Če je bodoči kvalificirani imetnik banka države članice oziroma tuja banka ali druga nadzorovana finančna organizacija države članice oziroma tuje države, mora zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka tega člena priložiti tudi soglasje oziroma mnenje pristojnega nadzornega organa ali obvestilo, da v skladu s predpisi, ki veljajo za bodočega kvalificiranega imetnika v državi njegovega sedeža, takšno soglasje oziroma mnenje ni potrebno.
(8)
Dovoljenje iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena preneha veljati, če oseba v šestih mesecih od vročitve odločbe Banke Slovenije o izdaji dovoljenja ne pridobi delnic na katere se dovoljenje nanaša.
20. člen
Odločanje o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža
(1)
Zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža je treba priložiti listine iz 4. in 5. točke 37. člena tega zakona.
(2)
Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja:
1.
da bi bilo zaradi pravnega oziroma finančnega položaja bodočega kvalificiranega imetnika oziroma zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja bodoči kvalificirani imetnik oziroma z njim povezane osebe, oziroma zaradi ravnanj, ki jih je storil bodoči kvalificirani imetnik oziroma z njim povezane osebe, lahko ogroženo poslovanje banke v skladu s pravili o obvladovanju tveganj;
2.
da bi bilo zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja bodoči kvalificirani imetnik oziroma z njim povezane osebe, oziroma zaradi načina povezanosti med temi osebami, lahko onemogočeno ali bistveno oteženo opravljanje nadzora nad banko.
(3)
Banka Slovenije zavrne zahtevo za pridobitev kvalificiranega deleža bodočemu tujemu kvalificiranemu imetniku, tudi če je ob upoštevanju predpisov države te osebe oziroma ob upoštevanju prakse države te osebe pri uporabi in izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano oziroma bistveno oteženo izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.
(4)
Pred odločitvijo na podlagi drugega oziroma tretjega odstavka tega člena mora dati Banka Slovenije bodočemu kvalificiranemu imetniku rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni, da se izjasni o razlogih za zavrnitev dovoljenja.
(5)
Če je pravna oseba vložila zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, se postopek odločanja o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža združi s postopkom odločanja o dovoljenju za opravljanje bančnih storitev.
(6)
Če Banka Slovenije o zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona ne odloči v roku iz 224. člena tega zakona, se šteje, da je dovoljenje izdano.
(7)
V primeru iz prejšnjega odstavka mora Banka Slovenije na zahtevo imetnika kvalificiranega deleža izdati ugotovitveno odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje izdano, v osmih dneh od prejema zahteve za izdajo ugotovitvene odločbe.
21. člen
Sankcija za kršitev
(1)
Če oseba pridobi delnice v nasprotju s 18. oziroma 19. členom tega zakona, iz tako pridobljenih delnic nima glasovalnih pravic.
(2)
Banka Slovenije lahko odvzame dovoljenje iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona, če imetnik kvalificiranega deleža krši obveznosti nadrejene banke v bančni skupini iz 97. člena tega zakona oziroma nadrejenega finančnega holdinga v bančni skupini iz tretjega odstavka 101. člena tega zakona oziroma če oseba iz prvega odstavka 100. člena tega zakona krši obveznosti iz drugega odstavka 100. člena tega zakona ali če nastopijo okoliščine iz drugega oziroma tretjega odstavka 20. člena tega zakona.
(3)
Z dokončnostjo odločbe o odvzemu dovoljenja iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona nastopijo pravne posledice iz prvega odstavka tega člena.
(4)
Glasovalne pravice iz prvega odstavka tega člena se za čas, dokler imetnik iz teh delnic, ki jih je pridobil v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom 19. člena tega zakona, nima glasovalnih pravic, prištejejo glasovalnim pravicam drugih delničarjev v sorazmerju z njihovo udeležbo v osnovnem kapitalu banke, tako da je imetnik pri glasovanju udeležen zgolj z deležem delnic, za pridobitev katerega ne potrebuje dovoljenja iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona. Določba prejšnjega stavka se smiselno uporablja tudi za glasovalne pravice iz delnic, v zvezi s katerimi je Banka Slovenije odvzela dovoljenje iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona in za glasovalne pravice iz delnic, ki jih je imetnik pridobil v nasprotju z 18. členom tega zakona.
(5)
Če imetnik pridobi delnice v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom 19. člena tega zakona in v enem mesecu od pridobitve delnic ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona, mu Banka Slovenije z odredbo o odpravi kršitev naloži, da delnice, ki jih je pridobil v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom 19. člena tega zakona odsvoji v roku, določenem z odredbo, ki ne sme biti krajši od treh in ne daljši od šestih mesecev.
(6)
Imetnik iz petega odstavka tega člena mora do roka, določenega v odredbi, Banki Slovenije predložiti poročilo o odsvojitvi delnic, ki mora obsegati podatke o pridobitelju oziroma pridobiteljih delnic, in ji predložiti dokaze o odsvojitvi.
(7)
Banka Slovenije lahko od pridobitelja delnic iz prejšnjega odstavka zahteva, da se izjasni, ali je delnice pridobil v svojem imenu in za svoj račun. Banka Slovenije lahko v postopku presoje, ali je imetnik ravnal v skladu z odredbo iz petega odstavka tega člena, izvede ustrezne dokaze o okoliščini, za čigav račun je pridobitelj pridobil delnice. V postopku iz prejšnjega stavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 223.a člena tega zakona.
(8)
Če imetnik iz petega odstavka tega člena delnic ne odsvoji v roku, določenem z odredbo Banke Slovenije oziroma če Banka Slovenije v postopku po sedmem odstavku tega člena ugotovi, da ima pridobitelj delnic iz šestega odstavka tega člena delnice v svojem imenu in za račun imetnika iz petega odstavka tega člena, izda odločbo, s katero ugotovi, da imetnik ni ravnal v skladu z odredbo iz petega odstavka tega člena. Odločba iz prejšnjega stavka se vroči tudi banki.
(9)
Od izdaje odločbe iz osmega odstavka tega člena imetnik iz petega odstavka tega člena oziroma pridobitelj teh delnic iz šestega odstavka tega člena, iz delnic, ki jih ima v nasprotju z odredbo Banke Slovenije iz petega odstavka tega člena, v razmerju do banke ne more uresničevati nobenih pravic. Banka Slovenije v izreku odločbe iz osmega odstavka tega člena navede podatke o imetniku oziroma pridobiteljih in številu delnic, v zvezi s katerimi navedene osebe v razmerju do banke iz delnic ne morejo uresničevati nobenih pravic in prepove banki, da bi navedenim osebam na kakršenkoli način omogočila uresničevanje pravic iz teh delnic.
(10)
Če je banka v obdobju od izdaje odločbe Banke Slovenije iz osmega odstavka tega člena do dneva, ko je delnice, na katere se je nanašala odločba Banke Slovenije, pridobil nov imetnik v skladu s tem zakonom, izplačala dividendo, mora banka dividendo, ki pripade navedenim delnicam izplačati novemu imetniku v osmih dneh po tem, ko jo novi imetnik obvesti o pridobitvi delnic.
(11)
Določbe petega do desetega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi v naslednjih primerih:
-
če imetnik pridobi delnice v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom 19. člena tega zakona in v enem mesecu od pridobitve delnic vloži zahtevo za izdajo dovoljenja iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona, pa je ta zahteva zavrnjena, zavržena oziroma umaknjena,
-
če je imetniku odvzeto dovoljenje iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona, in
-
če je imetnik pridobil delnice v nasprotju z 18. členom tega zakona.
21.a člen
Obvestilo o delničarskem sporazumu
(1)
Če posamezni delničarji banke sklenejo sporazum, s katerim se dogovorijo o usklajenem izvrševanju upravljavskih upravičenj iz delnic, katerih imetniki so, mora vsak izmed njih v treh delovnih dneh od sklenitve sporazuma obvestiti Banko Slovenije o sklenitvi sporazuma in obvestilu priložiti kopijo tega sporazuma. V primeru iz prejšnjega stavka lahko sklenitelji sporazuma pooblastijo posameznega sklenitelja, da v imenu ostalih skleniteljev obvesti Banko Slovenije o sklenitvi sporazuma.
(2)
Če posamezni delničarji banke sklenejo sporazum o usklajenem izvrševanju upravljavskih upravičenj iz delnic, katerih imetniki so, in skupna višina teh delnic oziroma upravljavskih upravičenj presega meje kvalificiranega deleža, morajo predhodno za sklenitev sporazuma pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.
4. Organi banke
22. člen
Uprava banke
(1)
Uprava banke mora imeti najmanj dva člana, ki banko skupaj zastopata in predstavljata v pravnem prometu. Nobeden izmed članov uprave banke oziroma prokurist ne sme biti pooblaščen za samostojno zastopanje banke za celoten obseg poslov iz dejavnosti banke.
(2)
Člani uprave banke morajo biti v banki v delovnem razmerju za nedoločen čas in polni delovni čas.
(3)
Najmanj en član uprave mora obvladati slovenski jezik. Najmanj en član uprave mora imeti v Republiki Sloveniji središče uresničevanja svojih življenjskih interesov.
(4)
Uprava mora voditi posle banke v Republiki Sloveniji.
23. člen
Pogodba o zaposlitvi članov uprave
(1)
Z dnem imenovanja izredne uprave prenehajo vse posebne ugodnosti, ki jih imajo člani uprave banke in drugi delavci banke na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe.
(2)
Določba pogodbe o zaposlitvi člana uprave banke oziroma drugega delavca banke, ki je v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, je nična.
24. člen
Pogoji za člana uprave banke
(1)
Član uprave banke je lahko oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
da je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov banke;
2.
da ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti (129. člena Kazenskega zakonika, Uradni list RS, št. 63/94 in 23/99; v nadaljnjem besedilu KZ), hude telesne poškodbe (134. člen KZ), posebno hude telesne poškodbe (135. člen KZ), ogrožanja varnosti pri delu (208. člen KZ), prikrivanja (221. člen KZ), izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti (241. člen KZ), pranja denarja (252. člen KZ), izdaje uradne tajnosti (266. člen KZ), povzročitve splošne nevarnosti (317. člen KZ) ali izdaje državne tajnosti (359. člen KZ), in kazen še ni bila izbrisana.
(2)
Pogoj iz prve točke prvega odstavka tega člena je izpolnjen, če ima oseba zadostna teoretična in praktična znanja za vodenje bančnih poslov. Šteje se, da je pogoj iz prve točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če ima oseba najmanj petletne izkušnje pri vodenju poslov podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot banka oziroma drugih primerljivih poslov.
(3)
Podatke iz 2. točke prvega odstavka tega člena pridobi Banka Slovenije od kandidata za člana uprave banke, lahko pa jih pridobi iz kazenske evidence.
25. člen
Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke
(1)
Za člana uprave banke je lahko imenovana le oseba, ki pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave banke.
(2)
Zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena mora kandidat za člana uprave priložiti dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 24. člena tega zakona.
(3)
Banka Slovenije lahko odloči, da mora kandidat za člana uprave v postopku odločanja o dovoljenju opraviti predstavitev vodenja poslov banke.
(4)
Banka Slovenije predpiše podrobnejšo vsebino dokumentacije, s katero kandidat za člana uprave banke dokazuje izpolnjevanje pogojev iz 24. člena tega zakona.
(5)
Banka Slovenije izda dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, če na podlagi listin iz drugega odstavka tega člena in predstavitve iz tretjega odstavka tega člena zaključi, da kandidat izpolnjuje pogoje za člana uprave banke.
(6)
Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke tudi, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja, da bi bilo zaradi dejavnosti in poslov, ki jih oseba opravlja, oziroma zaradi dejanj, ki jih je oseba storila, lahko ogroženo poslovanje banke v skladu s pravili o obvladovanju tveganj.
(7)
Če je oseba pridobila dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave mora pred imenovanjem za opravljanje te funkcije v drugi banki pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za imenovanje. Za dovoljenje se smiselno uporabljajo določbe tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena.
(8)
Banka Slovenije lahko podatke, potrebne za presojo ali obstajajo okoliščine iz šestega odstavka tega člena, pridobi od pristojnih državnih organov.
(9)
Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena neha veljati:
1.
če oseba v naslednjem roku od prejema odločbe ni imenovana za člana uprave banke, na katero se dovoljenje nanaša:
-
če je dovoljenje pridobljeno v postopku izdaje dovoljenja za opravljanje bančnih storitev: v šestih mesecih,
-
v drugih primerih: v treh mesecih,
2.
če osebi preneha funkcija člana uprave banke, na katero se dovoljenje nanaša.
(10)
Nadzorni svet banke mora Banko Slovenije obvestiti o tem, da je osebi prenehala funkcija člana uprave banke, v petih delovnih dneh od prenehanja funkcije.
(11)
Če dovoljenje iz prvega odstavka tega člena preneha veljati zaradi razlogov iz osmega odstavka tega člena, izda Banka Slovenije odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje nehalo veljati.
26. člen
Dolžnosti članov uprave
(1)
Člani uprave banke morajo zagotoviti, da banka posluje v skladu s pravili o obvladovanju tveganj, kot so določena s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, oziroma drugimi zakoni, ki urejajo bančno poslovanje oziroma druge finančne storitve, ki jih opravlja banka, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.
(2)
Člani uprave banke morajo zagotoviti spremljanje tveganj, katerim je banka izpostavljena pri poslovanju, ter sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi banka obvladuje tveganja.
(3)
Člani uprave morajo zagotoviti organizacijo sistema notranjih kontrol na vseh področjih poslovanja banke in notranjo revizijo ter zagotoviti njihovo delovanje v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(4)
Člani uprave banke morajo zagotoviti, da banka vodi poslovne in druge knjige ter poslovno dokumentacijo, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke, sestavlja računovodska in druga poročila ter poroča oziroma obvešča Banko Slovenije v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
27. člen
Obveščanje nadzornega sveta
(1)
Uprava banke mora nemudoma pisno obvestiti nadzorni svet banke o naslednjih dogodkih:
1.
če je ogrožena likvidnost ali solventnost banke,
2.
če nastopijo razlogi za prenehanje ali odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev oziroma prepoved opravljanja posameznih bančnih poslov ali drugih finančnih storitev,
3.
če se finančni položaj banke spremeni tako, da banka ne dosega minimalnega kapitala iz 68. člena tega zakona,
4.
o nastanku velikih izpostavljenosti ter izpostavljenostih banke do oseb iz prvega odstavka 83. člena tega zakona, ki presega 1% kapitala banke,
5.
o ugotovitvah Banke Slovenije, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko.
(2)
Član uprave banke mora nadzorni svet nemudoma pisno obvestiti o:
1.
imenovanju in prenehanju njegove funkcije v nadzornih organih drugih pravnih oseb,
2.
pravnih poslih, na podlagi katerih je posredno ali neposredno, član uprave sam oziroma njegov ožji družinski član pridobil delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih član uprave skupaj z njegovimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež, oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža.
28. člen
Odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave
(1)
Banka Slovenije odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke:
1.
če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,
2.
če član uprave krši dolžnost obveščanja nadzornega sveta o okoliščinah iz 1., 2. oziroma 3. točke prvega odstavka 27. člena tega zakona;
3.
če član uprave huje krši dolžnosti iz 26. člena tega zakona oziroma dolžnost obveščanja nadzornega sveta iz 4. in 5. točke prvega odstavka oziroma iz drugega odstavka 27. člena tega zakona,
4.
če je pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja iz 2. točke prvega odstavka 24. člena tega zakona,
5.
če nastopijo okoliščine iz šestega odstavka 25. člena tega zakona.
(2)
Za hujšo kršitev določb iz 3. točke prvega odstavka tega člena se šteje:
1.
kršitev, zaradi katere je ogrožena likvidnost ali solventnost banke, ali
2.
ponavljajoča kršitev navedenih določb.
(3)
Če je bil nad članom uprave začet postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zaradi kršitev, zaradi katerih je bil nad banko začet postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, lahko Banka Slovenije oba postopka združi.
29. člen
Člani nadzornega sveta banke
(1)
Funkcije člana nadzornega sveta banke ne more opravljati oseba:
1.
ki je povezana s pravnimi osebami, v katerih ima banka več kot 5% delež glasovalnih pravic ali delež v njihovem osnovnem kapitalu,
2.
ki je član nadzornega sveta, član uprave, prokurist ali imetnik večine glasovalnih pravic oziroma deležev v naslednjih pravnih osebah ne glede na njihov sedež:
-
v drugi banki,
-
v borzno posredniški družbi,
-
v družbi, ki je neposredno ali posredno obvladujoča družba druge banke oziroma borzno posredniške družbe ali
-
v finančnem holdingu,
3.
katerih obveznosti do banke so večje od njenih terjatev in naložb v banki oziroma ki je povezana s pravnimi osebami, do katerih neto izpostavljenost banke presega 1% kapitala banke.
(2)
Ne glede na določbe zakona, ki urejajo udeležbo delavcev pri upravljanju, delavci banke ne morejo biti člani nadzornega sveta te banke.
(3)
Banka Slovenije predpiše podrobnejši način izračuna obveznosti, terjatev in naložb zaradi ugotovitve izločitvenega razloga iz 3. točke prvega odstavka tega člena.
(4)
Prepoved iz 2. točke prvega odstavka tega člena ne velja za osebe, ki so člani nadzornega sveta, uprave ali prokuristi nadrejene banke ali druge nadrejene družbe v bančni skupini.
(5)
Število članov nadzornega sveta banke, ki so povezani s pravnimi osebami, do katerih neto izpostavljenost banke presega 1% kapitala banke, lahko doseže največ tretjino članov nadzornega sveta banke.
29.a člen
Pogoji za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta banke
(1)
Za člana nadzornega sveta banke je lahko imenovana le oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
da je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za nadziranje poslov banke;
2.
da ni bila pravnomočno obsojena v skladu z 2. točko prvega odstavka 24. člena tega zakona;
3.
da ni bila član uprave podjetja, nad katerim je bila uvedena prisilna poravnava, likvidacija, stečaj ali izredna uprava.
(2)
Šteje se, da je pogoj iz 1. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen, če ima oseba najmanj štiriletne izkušnje vodenja ali nadziranja poslov družbe primerljive velikosti in dejavnosti kot banka oziroma drugih primerljivih poslov ali je strokovnjak na teh področjih.
(3)
Banka Slovenije lahko zahteva od uprave banke, da skliče skupščino banke in predlaga razrešitev člana nadzornega sveta banke, če:
1.
član nadzornega sveta krši dolžnosti iz 31. člena tega zakona;
2.
so kršene določbe 29. člena tega zakona;
3.
ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena.
30. člen
Pristojnosti nadzornega sveta banke
Poleg pristojnosti, ki jih ima nadzorni svet po ZGD, ima nadzorni svet banke tudi naslednje pristojnosti:
1.
daje soglasje upravi k določitvi poslovne politike banke,
2.
daje soglasje upravi k določitvi finančnega načrta banke,
3.
daje soglasje upravi k določitvi organizacije sistema notranjih kontrol,
4.
daje soglasje upravi k določitvi okvirnega letnega programa dela notranje revizije,
5.
odločanje o drugih zadevah, določenih s tem zakonom.
31. člen
Dolžnosti članov nadzornega sveta banke
(1)
Člani nadzornega sveta banke morajo:
1.
nadzirati primernost postopkov in učinkovitost delovanja notranje revizije,
2.
obravnavati ugotovitve Banke Slovenije, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko,
3.
preveriti letna in druga finančna poročila in o tem izdelati pisno poročilo skupščini delničarjev banke,
4.
obrazložiti skupščini delničarjev svoje mnenje k letnemu poročilu notranje revizije in mnenje k letnemu poročilu uprave.
(2)
Člani nadzornega sveta banke solidarno odgovarjajo banki za škodo, ki je nastala kot posledica opustitve njihovih dolžnosti po prvem odstavku tega člena, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
(3)
Član nadzornega sveta banke mora Banko Slovenije nemudoma obvestiti o:
1.
imenovanju in prenehanju njegove funkcije v upravnih in nadzornih organih drugih pravnih oseb,
2.
pravnih poslih, na podlagi katerih so posredno ali neposredno, član nadzornega sveta sam oziroma njegovi ožji družinski člani, pridobili delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih član nadzornega sveta skupaj z njegovimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža.
5. Redna likvidacija banke
32. člen
Sklep skupščine o začetku likvidacijskega postopka
(1)
Skupščina banke lahko sprejme sklep o prenehanju banke.
(2)
Skupščina banke, ki ima podružnico v drugi državi članici, lahko sprejme sklep iz prvega odstavka šele po pridobitvi mnenja Banke Slovenije.
(3)
Banka Slovenije v mnenju iz drugega odstavka tega člena poda oceno o ustreznosti jamstev za zavarovanje terjatev upnikov banke. Banka Slovenije mora mnenje podati v roku 30 dni. V primeru, da Banka Slovenije mnenja ne poda v roku 30 dni, lahko skupščina banke, takoj po izteku roka, sprejme sklep o prenehanju banke.
(4)
Za likvidacijo banke na podlagi sklepa iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo določbe ZGD o likvidaciji delniške družbe na podlagi sklepa skupščine, če ni v tem razdelku drugače določeno.
(5)
Za likvidacijo banke, ki ima podružnico v drugi državi članici, se smiselno uporabljajo tudi določbe 152.c, 152.č, 152.d člena ter drugega odstavka 148. člena, pri čemer se dolžnost obveščanja o začetku redne likvidacije banke nanaša na likvidacijskega upravitelja.
(6)
Določbe tega razdelka se smiselno uporabljajo tudi, kadar skupščina banke sprejme sklep, s katerim se dejavnost banke spremeni tako, da banka ne opravlja več bančnih storitev.
33. člen
Likvidacijski upravitelj banke
(1)
Za likvidacijskega upravitelja banke je lahko imenovana le oseba, ki ima dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave v tej banki.
(2)
Ne glede na prvi odstavek tega člena je lahko za likvidacijskega upravitelja banke imenovana oseba, ki nima dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave v tej banki, če pred imenovanjem pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja banke.
(3)
Za dovoljenje za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja banke iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za opravljanje funkcije člana uprave banke. Dovoljenje za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja banke velja samo za likvidacijo tiste banke, v zvezi s katero je bilo pridobljeno.
34. člen
Omejitev dovoljenja za opravljanje bančnih storitev
(1)
Uprava banke mora obvestiti Banko Slovenije o sklepu iz prvega odstavka 32. člena tega zakona naslednji delovni dan po sprejemu sklepa.
(2)
Banka Slovenije na podlagi obvestila iz prvega odstavka tega člena izda odločbo, s katero:
1.
omeji veljavnost dovoljenja za opravljanje bančnih oziroma drugih finančnih storitev na posle, ki so potrebni za izvedbo likvidacije banke,
2.
določi, v katerem obsegu se za banko v likvidaciji uporabljajo pravila o obvladovanju tveganj.
(3)
Po začetku likvidacije lahko banka opravlja samo še tiste bančne posle, ki so določeni z odločbo iz drugega odstavka tega člena.
(4)
Če Banka Slovenije izda odločbo iz drugega odstavka tega člena banki, ki ima podružnico v državi članici, mora še pred izdajo odločbe obvestiti pristojni nadzorni organ države članice. V obvestilu mora navesti tudi pravne posledice in dejanske učinke izdane odločbe.
(5)
Če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma zaradi drugih javnih koristi, z izdajo odločbe iz četrtega odstavka tega člena ni mogoče odlašati, Banka Slovenije obvesti pristojni nadzorni organ takoj po izdaji odločbe.
35. člen
Ponovna pridobitev dovoljenja za opravljanje bančnih storitev
(1)
Če skupščina banke odloči, da banka deluje dalje, lahko banka ponovno prične opravljati bančne storitve samo, če ponovno pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev.
(2)
Predlogu za vpis sklepa iz prvega odstavka tega člena v sodni register je treba priložiti novo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev.
III. OPRAVLJANJE BANČNIH STORITEV
1. Dovoljenja v zvezi z opravljanjem bančnih storitev
36. člen
Vrste dovoljenj
(1)
Banka mora pred vpisom ustanovitve v sodni register pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za opravljanje bančnih storitev).
(2)
Če banka poleg bančnih storitev opravlja druge finančne storitve, mora pred vpisom ustrezne dejavnosti v sodni register pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.
(3)
Če se banka združi z drugo banko oziroma drugo pravno osebo oziroma če se banka deli, mora banka pred vpisom združitve oziroma delitve v sodni register pridobiti dovoljenje Banke Slovenije (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za združitev oziroma delitev).
(4)
Banka mora pred ustanovitvijo podružnice v tujini pridobiti dovoljenje Banke Slovenije (v nadaljevanju: dovoljenje za ustanovitev podružnice v tujini).
(5)
O dovoljenju iz drugega odstavka tega člena odloči Banka Slovenije hkrati z odločitvijo o dovoljenju za opravljanje bančnih storitev, razen kadar je bila zahteva za izdajo dovoljenja iz drugega odstavka tega člena vložena po tem, ko je banka pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev.
37. člen
Zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev
(1)
Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev je potrebno priložiti:
1.
statut v obliki overjenega prepisa notarskega zapisa;
2.
poslovni načrt za prva tri leta poslovanja, iz katerega je razvidna vrsta načrtovanih poslov, temu ustrezna organizacijska zgradba banke, kadrovska struktura banke, računovodske politike in postopki ter organizacija in postopki notranje revizije;
3.
seznam delničarjev z navedbo imena in priimka ter naslova oziroma firme in sedeža, skupnega nominalnega zneska delnic in odstotkov udeležbe v osnovnem kapitalu banke;
4.
za delničarje, ki so imetniki kvalificiranih deležev:
-
izpisek iz sodnega registra oziroma drugega ustreznega javnega registra;
-
če je delničar delniška družba pa tudi izpisek delničarjev iz knjige delničarjev oziroma, če so bile izdane prinosniške delnice, overjen prepis notarskega zapisa prisotnih na zadnji skupščini;
-
letni poročili za zadnji dve poslovni leti;
-
če je imetnik zavezan k revidiranju: revizorjevo poročilo z mnenjem k letnemu poročilu za zadnje poslovno leto;
5.
seznam oseb, ki so povezane z imetniki kvalificiranih deležev z opisom načina povezave;
6.
dokumentacijo, ki jo določi Banka Slovenije, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali bo družba kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati dejavnosti, na katere se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja.
(2)
Če namerava banka poleg bančnih storitev opravljati tudi druge finančne storitve, mora zahteva za izdajo dovoljenja obsegati določno navedbo teh drugih finančnih storitev.
38. člen
Pogoji za opravljanje bančnih storitev
(1)
Banka Slovenije lahko določi kadrovske, organizacijske in tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati banka za opravljanje bančnih oziroma drugih finančnih storitev ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati kreditni posrednik.
(2)
Banka lahko za posredovanje pri sklepanju kreditnih in drugih poslov v okviru dejavnosti banke s pogodbo pooblasti kreditnega posrednika.
39. člen
Odločanje o dovoljenju za opravljanje bančnih storitev
(1)
Banka Slovenije izda dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, če ugotovi, da banka izpolnjuje pogoje za opravljanje teh storitev.
(2)
Če banka zahteva tudi izdajo dovoljenja za opravljanje drugih finančnih storitev, Banka Slovenije v izreku odločbe izrecno navede, na katere druge finančne storitve se dovoljenje nanaša.
(3)
Banka Slovenije lahko z dovoljenjem za opravljanje bančnih storitev oziroma drugih finančnih storitev določi pogoje glede obsega in vrste storitev ter druge pogoje, ki jih mora zagotoviti banka pri opravljanju storitev, ki so predmet dovoljenja.
40. člen
Zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev
Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev:
1.
če delničarji, ki so imetniki kvalificiranih deležev, nimajo dovoljenja iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona,
2.
če člani uprave nimajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave,
3.
če iz statuta banke in druge dokumentacije izhaja, da banka ni organizirana v skladu s tem zakonom,
4.
če iz statuta banke in druge dokumentacije izhaja, da niso zagotovljeni pogoji za poslovanje banke, določeni s tem zakonom oziroma predpisi, izdanimi na njegovi podlagi,
5.
če iz dokumentacije in drugih znanih okoliščin izhaja, da banka kadrovsko, organizacijsko oziroma tehnično ne bo sposobna opravljati v poslovnem načrtu predvidenega obsega bančnih oziroma drugih finančnih storitev,
6.
če so določbe statuta banke v nasprotju z določbami tega zakona oziroma določbami predpisov, izdanih na njegovi podlagi,
7.
če drug zakon, ki ureja opravljanje posameznih drugih finančnih storitev, predvidenih v poslovnem načrtu banke, za opravljanje teh storitev določa posebne pogoje, in banka teh pogojev ne izpolnjuje,
8.
če banka ne izpolnjuje drugih pogojev za opravljanje bančnih storitev oziroma drugih finančnih storitev, na katere se zahteva za izdajo dovoljenja nanaša.
41. člen
Prenehanje dovoljenja za opravljanje bančnih storitev
(1)
Dovoljenje za opravljanje bančnih storitev preneha:
1.
če banka ne začne poslovati v šestih mesecih od izdaje dovoljenja,
2.
če banka preneha z opravljanje bančnih storitev za več kot eno leto,
3.
z začetkom stečajnega postopka oziroma postopka prisilne likvidacije,
4.
z zaključkom redne likvidacije banke.
(2)
Če nastopi razlog iz prvega odstavka tega člena izda Banka Slovenije sklep, s katerim ugotovi, da je dovoljenje prenehalo.
(3)
Banka ne sme več sklepati novih poslov v zvezi z opravljanjem bančnih storitev:
1.
v primeru iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena od dneva vročitve odločbe iz drugega odstavka tega člena,
2.
v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena od dneva, ko je oklic o začetku stečajnega postopka nabit na oglasno desko, oziroma od dneva, ko ji je vročena odločba, s katero Banka Slovenije odloči o začetku postopka prisilne likvidacije,
3.
v primeru iz 4. točke prvega odstavka tega člena od dneva sprejema sklepa iz prvega odstavka 32. člena tega zakona.
(4)
Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje dovoljenja za opravljanje drugih finančnih storitev.
42. člen
Dovoljenje za združitev oziroma delitev
(1)
Za odločanje o dovoljenju za združitev oziroma delitev se smiselno uporabljajo določbe 37. do 40. člena tega zakona.
(2)
Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za združitev tudi, če organ, pristojen za varstvo konkurence, zavrne zahtevo za soglasje za združitev oziroma prepove združitev na podlagi zakona, ki ureja varstvo konkurence.
(3)
Če zaradi združitve oziroma delitve nastane nova pravna oseba, ki bo opravljala bančne storitve, mora nova pravna oseba pred vpisom združitve oziroma delitve v sodni register pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev.
(4)
Če se banka pripoji prevzemni družbi, ki ni banka, oziroma če del sredstev in obveznosti banke na podlagi delitve s prevzemom prevzame prevzemna družba, ki ni banka, in če bo prevzemna družba v navedenih primerih opravljala bančne storitve, mora prevzemna družba pred vpisom združitve oziroma delitve v sodni register pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev.
(5)
V primerih iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena Banka Slovenije združi postopek odločanja o dovoljenju za združitev oziroma delitev in postopek odločanja o dovoljenju za opravljanje bančnih storitev.
2. Opravljanje bančnih storitev izven območja Republike Slovenije
43. člen
Opravljanje dejavnosti v državi članici
Banka lahko opravlja bančne in druge finančne storitve, za katere je pridobila dovoljenje Banke Slovenije, na območju države članice bodisi preko podružnice bodisi neposredno, če izpolnjuje pogoje, določene s predpisi te države članice.
44. člen
Opravljanje dejavnosti v državi članici preko podružnice
(1)
Banka, ki namerava odpreti podružnico v državi članici, mora o tem obvestiti Banko Slovenije, in navesti državo članico, v kateri namerava odpreti podružnico. Obvestilu mora priložiti:
1.
opis dejavnosti, ki jih bo opravljala podružnica in njen načrt poslovanja;
2.
imena oseb, pooblaščenih za vodenje poslov podružnice;
3.
naslov podružnice v državi članici, na katerem bo mogoče pridobiti dokumentacijo o podružnici.
(2)
Banka Slovenije mora najkasneje v roku treh mesecev obvestilo iz prvega odstavka tega člena s prilogami posredovati pristojnemu nadzornemu organu države članice in o tem obvestiti banko.
(3)
Hkrati z obvestilom iz drugega odstavka tega člena mora Banka Slovenije pristojnemu nadzornemu organu države članice posredovati tudi:
1.
podatke o višini kapitala banke in kapitalski ustreznosti,
2.
podrobnejši opis sistema jamstva za vloge v Republiki Sloveniji.
(4)
Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena Banka Slovenije zavrne zahtevo za posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga in dokumentacije iz prvega odstavka tega člena, in ob upoštevanju načrtovanega obsega poslovanja, zaključi, da obstoji utemeljen dvom o ustreznosti organizacije in upravljanja podružnice oziroma finančnega položaja banke.
(5)
Banka mora Banko Slovenije obvestiti o vsaki spremembi podatkov iz prvega odstavka tega člena najmanj en mesec pred nameravano spremembo. Banka Slovenije mora obvestilo posredovati pristojnemu nadzornemu organu države članice v roku treh mesecev od prejema.
(6)
Banka Slovenije lahko predpiše podrobnejše sestavine in lastnosti prilog k obvestilu iz prvega odstavka tega člena.
45. člen
Neposredno opravljanje bančnih storitev v državi članici
(1)
Banka, ki namerava pričeti z neposrednim opravljanjem bančnih oziroma drugih finančnih storitev, na območju države članice, mora o tem obvestiti Banko Slovenije in navesti državo članico, v kateri namerava pričeti z neposrednim opravljanjem dejavnosti. Obvestilu mora priložiti opis dejavnosti, ki jih bo opravljala v državi članici in načrt poslovanja v zvezi s temi dejavnostmi.
(2)
Banka Slovenije mora najkasneje v roku enega meseca po prejemu obvestila iz prvega odstavka tega člena obvestilo s prilogo posredovati pristojnemu nadzornemu organu države članice in o tem obvestiti banko.
46. člen
Nadzor nad opravljanjem bančnih storitev v državi članici
(1)
Banka Slovenije opravlja nadzor nad podružnico banke v državi članici.
(2)
Banka Slovenije lahko zaprosi pristojni nadzorni organ države članice, v kateri banka opravlja bančne storitve, da opravi pregled poslovanja podružnice banke v tej državi članici, če se s tem postopek nadzora pospeši oziroma poenostavi oziroma, če je to v skladu z interesi učinkovitosti, enostavnosti, hitrosti oziroma manjših stroškov postopka. Pod enakimi pogoji se lahko pooblaščene osebe Banke Slovenije udeležijo nadzora, ki ga izvaja pristojni nadzorni organ države članice.
(3)
Če banka, ki opravlja bančne storitve v državi članici kljub opozorilu pristojnega nadzornega organa države članice krši predpise te države članice, sprejme Banka Slovenije ukrepe nadzora v skladu s tem zakonom. Banka Slovenije mora nemudoma obvestiti pristojni nadzorni organ države članice o ukrepih, ki jih je sprejela.
(4)
Če Banka Slovenije banki odvzame dovoljenje za opravljanje bančnih storitev oziroma ji prepove opravljati posamezne bančne posle oziroma druge finančne storitve, mora o tem nemudoma pisno obvestiti pristojne nadzorne organe držav članic, v katerih banka opravlja bančne storitve.
47. člen
Opravljanje bančnih storitev v tujini
(1)
Banka sme opravljati bančne in druge finančne storitve v tujini samo preko podružnice.
(2)
Za ustanovitev podružnice v tujini mora banka pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.
(3)
Za odločanje o dovoljenju za ustanovitev podružnice v tujini se smiselno uporabljajo določbe prvega, četrtega in petega odstavka 44. člena tega zakona.
(4)
Banka Slovenije lahko zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice v tujini tudi, če je ob upoštevanju predpisov države, v kateri namerava banka ustanoviti podružnico, oziroma ob upoštevanju prakse pri izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.
3. Podružnica in prosto opravljanje bančnih storitev bank držav članic
48. člen
Banke držav članic
(1)
Banka, ki je v državi članici upravičena opravljati vse oziroma posamezne bančne oziroma druge finančne storitve iz Priloge I, Seznam dejavnosti, za katere velja vzajemno priznavanje, k Direktivi 2000/12/ES, lahko te storitve opravlja tudi na območju Republike Slovenije, bodisi preko podružnice, bodisi neposredno.
(2)
Za banko iz prvega odstavka tega člena, ki opravlja bančne oziroma druge finančne storitve prek podružnice veljajo naslednje določbe zakonov in predpisov, izdanih v zvezi z izvrševanjem teh določb zakonov:
1.
90., 91. in 128. člen tega zakona v delu, ki se nanaša na poročila in informacije, potrebne za izvrševanje pristojnosti in nalog Banke Slovenije na področju denarne politike, spremljanja likvidnostnih tveganj, statistike in uresničevanja jamstva za vloge,
2.
četrti odstavek 118. člena in 122. člen tega zakona,
3.
103. in 104. člen tega zakona,
4.
določbe drugih zakonov, ki zaradi zaščite javne koristi urejajo varstvo potrošnikov, preprečevanje pranja denarja oziroma druga področja, in ki veljajo za banke s sedežem v Republiki Sloveniji.
(3)
Za banko iz prvega odstavka tega člena, ki neposredno opravlja bančne oziroma druge finančne storitve veljajo določbe zakonov iz 3. in 4. točke drugega odstavka tega člena in predpisov, izdanih v zvezi z izvrševanjem teh določb zakonov.
(4)
Določbe prvega do tretjega odstavka tega člena in določbe 49., 50. in 51. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za tiste druge finančne organizacije držav članic, ki so v državi članici upravičene opravljati druge finančne storitve in ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
1.
delničar oziroma družbenik druge finančne organizacije je ena ali več bank iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: banke delničarke), ki ima sedež v isti državi članici kot druga finančna organizacija;
2.
druga finančna organizacija v državi članici njenega sedeža dejansko opravlja druge finančne storitve, ki jih namerava opravljati na območju Republike Slovenije;
3.
banka delničarka oziroma banke delničarke iz 1. točke tega odstavka imajo v drugi finančni organizaciji skupno najmanj 90 odstotkov glasovalnih pravic;
4.
banka delničarka oziroma banke delničarke solidarno jamčijo za vse obveznosti druge finančne organizacije in s takšno zavezo soglaša pristojni nadzorni organ države članice, v kateri ima banka oziroma banke sedež in
5.
druga finančna organizacija je vključena v konsolidiran nadzor vseh oziroma posameznih bank delničark in so izpolnjene vse zahteve na konsolidirani podlagi glede kapitalske ustreznosti, omejitev velikih izpostavljenosti in naložb v kapitalu nefinančnih organizacij.
(5)
Obvestilo pristojnega nadzornega organa Banki Slovenije iz prvega oziroma drugega odstavka 49. člena tega zakona mora poleg podatkov o drugi finančni organizaciji iz četrtega odstavka tega člena z vsebino, določeno v tretjem odstavku 44. člena tega zakona, obsegati tudi podatke o banki oziroma bankah delničarkah.
(6)
Če pristojni nadzorni organ države članice obvesti Banko Slovenije, da je druga finančna organizacija države članice nehala izpolnjevati katerega od pogojev iz četrtega odstavka tega člena, se zanjo nehajo uporabljati določbe tega zakona, navedene v četrtem odstavku tega člena.
(7)
Vloge pri podružnici banke države članice so vključene v sistem zajamčenih vlog v državi članici sedeža banke.
(8)
Podružnica banke države članice se lahko za dopolnitev ravni oziroma obsega jamstva, ki presega raven oziroma višino zajamčene vloge v sistemu zajamčenih vlog v državi članici njenega sedeža, vključi v sistem zajamčenih vlog v Republiki Sloveniji.
49. člen
Pričetek poslovanja
(1)
Banka države članice iz prvega odstavka 48. člena tega zakona lahko prične poslovati preko podružnice z iztekom dvomesečnega roka, šteto od dne, ko Banka Slovenije od pristojnega nadzornega organa države članice prejme obvestilo z vsebino, določeno v prvem in tretjem odstavku 44. člena tega zakona.
(2)
Banka države članice iz prvega odstavka 48. člena tega zakona lahko prične neposredno opravljati bančne oziroma druge finančne storitve na območju Republike Slovenije takoj, ko Banka Slovenije od pristojnega nadzornega organa države članice prejme obvestilo z vsebino, določeno v prvem in tretjem odstavku 44. člena tega zakona.
(3)
Banka države članice iz prvega odstavka tega člena mora Banko Slovenije obvestiti o vsaki nameravani spremembi podatkov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 44. člena tega zakona najmanj mesec dni pred nameravano spremembo.
(4)
Določba tretjega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi v primeru, ko namerava banka države članice na območju Republike Slovenije odpreti predstavništvo.
50. člen
Nadzor nad podružnico banke države članice
(1)
Pristojni nadzorni organ države članice oziroma osebe, ki jih pooblasti, lahko na območju Republike Slovenije opravijo pregled poslovanja podružnice banke te države članice. O nameravanem pregledu poslovanja iz prejšnjega stavka mora pristojni nadzorni organ države članice predhodno obvestiti Banko Slovenije.
(2)
V primeru iz prvega odstavka tega člena ima pristojni nadzorni organ oziroma osebe, ki jih pooblasti, enake pristojnosti kot Banka Slovenije na podlagi določb 194. do 201. člena tega zakona.
(3)
Na zaprosilo pristojnega nadzornega organa države članice mora Banka Slovenije opraviti pregled poslovanja podružnice banke te države članice na območju Republike Slovenije.
(4)
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena je Banka Slovenije pristojna opraviti pregled poslovanja podružnice banke te države članice na območju Republike Slovenije v skladu z določbami 194. do 201. člena tega zakona zaradi preverjanja, če podružnica ravna v skladu z določbami tega zakona iz drugega odstavka 48. člena tega zakona.
51. člen
Ukrepi nadzora nad banko in podružnico banke države članice
(1)
Če banka države članice na območju Republike Slovenije krši določbe iz tretjega odstavka 48. člena tega zakona oziroma če podružnica banke države članice na območju Republike Slovenije krši določbe iz drugega odstavka 48. člena tega zakona, ji Banka Slovenije z odredbo naloži odpravo kršitev.
(2)
Če banka države članice oziroma njena podružnica v roku, določenem z odredbo, ne ravna v skladu z odredbo iz prvega odstavka tega člena, obvesti Banka Slovenije pristojni nadzorni organ te države članice.
(3)
V primeru iz drugega odstavka tega člena lahko Banka Slovenije banki države članice oziroma njeni podružnici za kršitve, storjene na območju Republike Slovenije, izreče tudi prepoved opravljanja bančnih storitev na območju Republike Slovenije.
(4)
Pred izrekom ukrepa iz tretjega odstavka tega člena mora Banka Slovenije obvestiti pristojni nadzorni organ države članice.
(5)
Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena lahko Banka Slovenije banki države članice oziroma njeni podružnici izreče prepoved opravljanja bančnih storitev na območju Republike Slovenije, ne da bi predhodno obvestila pristojni nadzorni organ države članice, če zaradi zaščite interesov strank banke oziroma njene podružnice oziroma zaradi zaščite drugih javnih koristi ni mogoče odlašati.
(6)
V primeru iz petega odstavka tega člena mora Banka Slovenije o prepovedi opravljanja bančnih storitev obvestiti pristojni nadzorni organ države članice in Evropsko komisijo takoj, ko je to mogoče.
4. Opravljanje dejavnosti tujih bank
4. 1. Podružnica tuje banke
52. člen
Opravljanje bančnih storitev tuje banke
Tuja banka lahko na ozemlju Republike Slovenije opravlja bančne storitve in druge finančne storitve samo preko podružnice.
53. člen
Dovoljenje za ustanovitev podružnice
(1)
Tuja banka lahko na ozemlju Republike Slovenije ustanovi podružnico, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije.
(2)
Zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice je potrebno priložiti:
1.
izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za matično banko;
2.
statut oziroma druga ustrezna pravila matične banke;
3.
podatke o članih poslovodnih in nadzornih organov matične banke;
4.
revidirana poslovna poročila matične banke za zadnja tri leta poslovanja;
5.
če iz izpiska iz 2. točke niso razvidni podatki o lastnikih matične banke: ustrezno listino, ki verodostojno izkazuje lastnike in njihove deleže pri upravljanju matične banke;
6.
izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za pravne osebe, ki so pri upravljanju matične banke udeležene z več kot 10%;
7.
opis bančnih storitev in drugih finančnih storitev, ki jih bo opravljala podružnica ter poslovni načrt za prva tri leta poslovanja;
8.
dovoljenje nadzornega organa tuje banke za ustanovitev podružnice, oziroma izjavo tega organa, da dovoljenje po predpisih države tuje banke ni potrebno;
9.
izjavo tuje banke, da bo podružnica vodila vso dokumentacijo, ki se nanaša na njeno poslovanje v slovenskem jeziku in jo hranila na sedežu podružnice, in vodila ločene računovodske izkaze v skladu s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanimi predpisi;
10.
podrobnejši opis sistema jamstva za vloge, ki velja v državi sedeža matične banke;
11.
drugo dokumentacijo, ki jo določi Banka Slovenije, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je podružnica kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati storitve, na katere se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja.
(3)
Banka Slovenije lahko kot pogoj za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice tuje banke zahteva, da tuja banka na ozemlju Republike Slovenije deponira določen denarni znesek oziroma drugo ustrezno finančno premoženje oziroma predloži drugo ustrezno zavarovanje, kot jamstvo za poravnavo obveznosti iz poslov, sklenjenih na območju Republike Slovenije.
(4)
Banka Slovenije izda dovoljenje za ustanovitev podružnice tuje banke, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga in dokumentacije, priložene zahtevi za izdajo dovoljenja, zaključi, da je podružnica finančno, upravljalsko, organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljena za poslovanje v skladu z določbami tega zakona.
(5)
Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice tuje banke, če je ob upoštevanju predpisov države sedeža te banke oziroma ob upoštevanju prakse te države pri uporabi in izvrševanju teh predpisov, verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.
(6)
Tuja banka, ki je pridobila dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, lahko na območju Republike Slovenije preko podružnice opravlja bančne storitve in tiste druge finančne storitve, katerih opis je priložila zahtevi iz drugega odstavka tega člena.
(7)
Če namerava tuja banka iz prvega odstavka tega člena na območju Republike Slovenije preko podružnice opravljati tudi druge finančne storitve, katerih opisa ni priložila zahtevi iz drugega odstavka tega člena, mora pridobiti dodatno dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje teh storitev.
(8)
Za dodatno dovoljenje iz sedmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 7. in 11. točke drugega odstavka tega člena ter določbe četrtega in petega odstavka tega člena.
54. člen
Uporaba določb
(1)
Za tujo banko, ki je na območju Republike Slovenije ustanovila podružnico, veljajo določbe četrtega odstavka 118. in 122. člena tega zakona.
(2)
Za tujo banko iz prvega odstavka tega člena oziroma njeno podružnico in za poslovodje te podružnice veljajo naslednje določbe zakonov in predpisov, izdanih v zvezi z izvrševanjem teh določb zakonov:
1.
določbe 5., 7., 8., 9., 10. in 18. poglavja tega zakona,
2.
določbe drugih zakonov, ki veljajo za banke s sedežem na območju Republike Slovenije,
3.
v primeru iz tretjega odstavka 55. člena tega zakona: določbe 12. poglavja tega zakona.
(3)
Za nadzor nad podružnico, ki jo je tuja banka ustanovila na območju Republike Slovenije, se smiselno uporabljajo določbe 11. poglavja tega zakona.
(4)
Za poslovodje podružnice se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o upravi banke.
(5)
Banka Slovenije odvzame podružnici dovoljenje za ustanovitev tudi:
1.
če je nadzorni organ tuje banke tej banki odvzel dovoljenje za opravljanje bančnih storitev;
2.
če podružnica v primeru iz tretjega odstavka 55. člena tega zakona ne izpolnjuje obveznosti iz naslova jamstva za vloge.
55. člen
Sistem zajamčenih vlog pri tuji podružnici
(1)
Podružnica tuje banke je vključena v sistem jamstva za vloge v državi, kjer ima sedež tuja banka.
(2)
Raven in obseg jamstva za vloge pri podružnici tuje banke ne sme presegati ravni in obsega, določenega s tem zakonom.
(3)
Če sistem jamstva za vloge v državi, v kateri ima sedež tuja banka, ne obstaja oziroma je obseg jamstva za zajamčene vloge manjši kot v Republiki Sloveniji, se mora podružnica tuje banke vključiti v sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji. Način in obseg vključitve tuje podružnice v sistem jamstva za vloge v Republiki Sloveniji določi Banka Slovenije z dovoljenjem za ustanovitev podružnice.
4. 2. Predstavništvo tuje banke
56. člen
Predstavništvo tuje banke
(1)
Tuja banka lahko predstavlja in posreduje informacije o dejavnosti tuje banke preko predstavništva kot organizacijskega dela tuje banke.
(2)
Predstavništvo ni pravna oseba.
(3)
Predstavništvo tuje banke ne sme opravljati nobenih poslov.
(4)
Če predstavništvo tuje banke ravna v nasprotju z določbo prejšnjega odstavka tega člena, Banka Slovenije odvzame dovoljenje za ustanovitev predstavništva.
57. člen
Dovoljenje za ustanovitev predstavništva
(1)
Za ustanovitev predstavništva mora tuja banka pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.
(2)
Zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena je treba priložiti:
1.
izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za matično banko;
2.
statut oziroma druga ustrezna pravila matične banke;
3.
revidirana poslovna poročila matične banke za zadnja tri leta poslovanja;
4.
seznam oseb, ki bodo vodile predstavništvo.
(3)
Banka Slovenije vodi register predstavništev.
IV. SODELOVANJE Z NADZORNIMI ORGANI IN ORGANI EVROPSKIH SKUPNOSTI
58. člen
Medsebojno sodelovanje domačih nadzornih organov
(1)
Banka Slovenije in organi, ki so pristojni za nadzor drugih finančnih organizacij, morajo na zahtevo posameznega nadzornega organa posredovati temu organu vse podatke glede banke oziroma druge finančne organizacije, ki jih potrebuje v postopku opravljanja nalog nadzora nad finančno organizacijo, v postopku v zvezi z izdajo dovoljenj oziroma pri odločanju o drugih posamičnih zadevah.
(2)
Nadzorni organi morajo drug drugega obveščati o nepravilnostih, ki jih pri opravljanju nadzora ugotovijo, če so te ugotovitve pomembne tudi za delo drugih nadzornih organov.
(3)
Podrobnejšo vsebino in način medsebojnega sodelovanja nadzornih organov določi minister, pristojen za finance, na podlagi predhodnega mnenja nadzornih organov.
(4)
Nadzorni organi morajo vse podatke, ki jih pridobijo na podlagi prejšnjih odstavkov tega člena oziroma na podlagi izmenjave podatkov z nadzornimi organi držav članic oziroma tujih držav, varovati kot zaupne in jih smejo uporabiti samo za namene, za katere so bili ti podatki pridobljeni.
59. člen
Obdelava podatkov in posredovanje informacij
(1)
Banka Slovenije je pristojna zbirati in obdelovati podatke, o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izvrševanje njenih nalog in pristojnosti, določenih s tem zakonom.
(2)
Za podatke iz prvega odstavka tega člena, ki so pomembni za izvrševanje nalog in pristojnosti Banke Slovenije, določenih s tem zakonom se štejejo zlasti podatki o:
1.
dovoljenjih za opravljanje bančnih storitev in drugih dovoljenjih, ki jih izda Banka Slovenije na podlagi tega zakona;
2.
članih uprave in nadzornih svetov bank, njihovi organizaciji, delovanju notranjih revizij;
3.
podružnicah oziroma neposrednem opravljanju bančnih storitev bank v državah članicah, in podružnicah oziroma neposrednem opravljanju dejavnosti bank držav članic v Republiki Sloveniji;
4.
podružnicah bank v tujini in podružnicah tujih bank v Republiki Sloveniji;
5.
spoštovanju določb o obvladovanju tveganj iz 5. poglavja in 6. poglavja tega zakona in na njihovi podlagi izdanih predpisov;
6.
poročilih iz 91. člena tega zakona;
7.
imetnikih kvalificiranih deležev iz 19. člena tega zakona;
8.
revidiranih letnih poročilih in konsolidiranih letnih poročilih iz 118. člena tega zakona;
9.
izvršenih ukrepih nadzora iz 130. člena tega zakona;
10.
informacijah, ki jih je Banka Slovenije pridobila v okviru izmenjave informacij od pristojnih nadzornih organov držav članic oziroma tujih držav.
(3)
Podatke iz drugega odstavka sme Banka Slovenije posredovati:
1.
domačim nadzornim organom v okviru sodelovanja domačih nadzornih organov na podlagi 58. člena tega zakona;
2.
pristojnim organom držav članic, če jih potrebujejo za izpolnjevanje njihovih nalog nadzora nad opravljanjem bančnih in drugih finančnih storitev in če za te organe velja obveznost varovanja zaupnih podatkov v obsegu, določenem v četrtem odstavku 58. člena tega zakona;
3.
pristojnim nadzornim organom tujih držav, če jih potrebujejo za izpolnjevanje njihovih nalog nadzora nad opravljanjem bančnih in drugih finančnih storitev, ob pogoju vzajemnosti in če za te organe velja obveznost varovanja zaupnih podatkov v obsegu, določenem v četrtem odstavku 58. člena tega zakona;
4.
sodišču, če jih potrebuje v postopku stečaja nad banko oziroma drugem postopku, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti;
5.
Slovenskemu inštitutu za revizijo, če jih potrebuje v postopku nadzora nad revizijsko družbo, ki je revidirala računovodske izkaze banke;
6.
ministrstvu, pristojnem za finance, v obsegu, kot jih potrebuje za spremljanje finančnega sistema;
7.
pristojnim organom sistema jamstva za vloge v drugih državah;
8.
revizijski družbi, ki opravlja naloge revidiranja letnega poročila banke oziroma naloge revidiranja po 205. členu tega zakona, če jih potrebuje za izvedbo teh nalog;
9.
pravnim osebam, ki v državah članicah upravljajo plačilne sisteme, če jih potrebujejo za opravljanje nalog upravljanja plačilnih sistemov in če zanje velja obveznost varovanja zaupnih podatkov v obsegu določenem v četrtem odstavku 58. člena tega zakona;
10.
pravnim osebam, ki v tujih državah upravljajo plačilne sisteme, če jih potrebujejo za opravljanje nalog upravljanja plačilnih sistemov, ob pogoju vzajemnosti in če zanje velja obveznost varovanja zaupnih podatkov v obsegu določenem v četrtem odstavku 58. člena tega zakona;
11.
centralnim bankam držav članic, če jih potrebujejo za opravljanje njihovih pristojnosti in če zanje velja obveznost varovanja zaupnih podatkov v obsegu določenem v četrtem odstavku 58. člena tega zakona;
12.
centralnim bankam tujih držav, če jih potrebujejo za opravljanje njihovih pristojnosti, ob pogoju vzajemnosti in če zanje velja obveznost varovanja zaupnih podatkov v obsegu določenem v četrtem odstavku 58. člena tega zakona.
(4)
Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena sme Banka Slovenije podatke iz 10. točke drugega odstavka tega člena posredovati samo, če je to izrecno dovolil organ, ki je te podatke posredoval Banki Slovenije.
(5)
Upravljanje plačilnih sistemov po 9. oziroma 10. točki tretjega odstavka tega člena ima enak pomen kot upravljanje plačilnih sistemov po zakonu, ki ureja plačilni promet.
60. člen
Obveščanje Evropske komisije
(1)
Banka Slovenije mora obveščati Evropsko komisijo o zavrnitvah zahtev za posredovanje obvestila iz četrtega odstavka 44. člena tega zakona.
(2)
Banka Slovenije mora obveščati Evropsko komisijo tudi o drugih zadevah, ki jih je treba sporočati Evropski komisiji po določbah pravnega reda Evropske unije.
61. člen
Razmerja s tujimi državami
(1)
Banka Slovenije mora obvestiti Evropsko komisijo o:
1.
izdaji vsakega dovoljenja banki, katere posredno ali neposredno nadrejena družba je pravna oseba s sedežem v tuji državi;
2.
izdaji vsakega dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, na podlagi katerega tuja oseba postane nadrejena družba banke.
(2)
Banka Slovenije obvešča Evropsko komisijo o vseh pomembnejših ovirah, na katere so naletele banke pri opravljanju bančnih storitev v tujih državah.
(3)
Če Evropska komisija odloči, da morajo nadzorni organi držav članic zadržati oziroma prekiniti odločanje o zahtevah oseb posamezne tuje države, mora Banka Slovenije s sklepom prekiniti postopek za največ tri mesece v zadevah odločanja o:
1.
zahtevah za izdajo dovoljenja banki, katere posredno ali neposredno obvladujoča družba je pravna oseba s sedežem v tuji državi, na katero se nanaša odločitev Evropske komisije;
2.
zahtevah za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, na podlagi katerega tuja oseba s sedežem v tuji državi, na katero se nanaša odločitev Evropske komisije, postane obvladujoča družba banke.
(4)
V obdobju, ko traja prekinitev postopka na podlagi tretjega odstavka tega člena, rok za odločitev iz prvega odstavka 224. člena tega zakona ne teče.
(5)
Če Evropski svet odloči, da se zadržanje oziroma prekinitev postopkov iz tretjega odstavka tega člena podaljša, mora Banka Slovenije s sklepom podaljšati prekinitev postopka iz tretjega odstavka tega člena za obdobje, določeno z odločitvijo Evropskega sveta.
(6)
Ukrepi iz tretjega in petega odstavka tega člena ne veljajo za:
1.
ustanovitev banke kot odvisne družbe banke, ki je v trenutku sprejema odločitve iz tretjega oziroma petega odstavka tega člena upravičena opravljati bančne storitve v državi članici, oziroma od te banke odvisne družbe;
2.
pridobitev kvalificiranega deleža, katerega bodoči imetnik bo banka, ki je v trenutku sprejema odločitve iz tretjega oziroma petega odstavka tega člena upravičena opravljati bančne storitve v državi članici, oziroma od te banke odvisna družba.
(7)
Banka Slovenije mora Evropsko komisijo na njeno zahtevo obvestiti o vsaki zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena oziroma o vsaki zahtevi za pridobitev kvalificiranega deleža, na podlagi katerega bi tuji imetnik postal obvladujoča družba banke, če Evropska komisija te podatke potrebuje za ugotovitev dejstev, pomembnih za sprejem odločitve na podlagi tretjega oziroma petega odstavka tega člena.
V. OBVLADOVANJE TVEGANJ
1. Splošne določbe
62. člen
Obvladovanje tveganj
(1)
Banka mora zagotoviti, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom, glede na obseg in vrste storitev, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh storitev (kapitalska ustreznost).
(2)
Banka mora poslovati tako, da tveganja, ki jim je banka izpostavljena pri posameznih oziroma vseh vrstah poslov, ki jih opravlja, nikoli ne presežejo omejitev določenih s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
(3)
Banka mora poslovati tako, da je v vsakem trenutku sposobna pravočasno izpolnjevati zapadle obveznosti (likvidnost) ter da je trajno sposobna izpolniti vse svoje obveznosti (solventnost).
2. Kapital banke
63. člen
Kapital banke
Kapital banke se zaradi ugotavljanja izpolnjevanja določb o obvladovanju tveganj (v nadaljnjem besedilu: kapital) izračuna na način, določen v naslednjih členih tega razdelka.
64. člen
Temeljni kapital
(1)
Pri izračunu temeljnega kapitala banke se upoštevajo naslednje postavke:
1.
vplačani osnovni kapital in vplačani presežek kapitala, razen vplačanega osnovnega kapitala in presežka kapitala na podlagi prednostnih kumulativnih delnic;
2.
rezerve banke;
3.
preneseni dobiček preteklih let;
4.
dobiček tekočega poslovnega leta, vendar največ do višine 50% tega dobička po odbitku davkov in drugih dajatev, ki bremenijo dobiček, če je višino dobička potrdil pooblaščeni revizor;
5.
rezervacije za splošna bančna tveganja iz prvega odstavka 75. člena tega zakona;
6.
druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam iz 1. do 3. in 5. točke tega odstavka.
(2)
Pri izračunu temeljnega kapitala se kot odbitne upoštevajo naslednje postavke:
1.
lastne delnice;
2.
neopredmetena dolgoročna sredstva;
3.
prenesena izguba in izguba tekočega leta;
4.
druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam iz prejšnjih točk tega odstavka.
65. člen
Dodatni kapital
(1)
Pri izračunu dodatnega kapitala banke se upoštevajo naslednje postavke:
1.
osnovni kapital in presežek kapitala, vplačan na podlagi prednostnih kumulativnih delnic;
2.
podrejeni dolžniški instrumenti,
3.
druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam iz prejšnjih točk tega odstavka.
(2)
Postavke iz prvega odstavka tega člena se pri izračunu dodatnega kapitala upoštevajo največ v obsegu, določenem s predpisom iz 67. člena tega zakona glede na višino temeljnega kapitala.
(3)
Podrejeni dolžniški instrumenti so vrednostni papirji in drugi finančni instrumenti, iz katerih ima imetnik v primeru stečaja oziroma likvidacije izdajatelja pravico do poplačila šele po poplačilu drugih upnikov izdajatelja, oziroma ki so glede dospelosti in drugih lastnosti primerni za pokrivanje morebitnih izgub zaradi tveganj, ki jim je pri poslovanju izpostavljena banka.
66. člen
Izračun kapitala
(1)
Pri izračunu kapitala banke se seštevek temeljnega in dodatnega kapitala zmanjša za naslednje postavke:
1.
naložbe banke v delnice oziroma podrejene dolžniške instrumente drugih bank oziroma drugih finančnih organizacij, v katerih kapitalu je banka udeležena z več kot 10% in druge naložbe v te osebe, ki se pri ugotavljanju kapitalske ustreznosti teh oseb upoštevajo pri izračunu njihovega kapitala,