ZZVR – Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin...

2982. Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

UKAZ
o razglasitvi zakona o zdravstvenem varstvu rastlin

Razglašam zakon o zdravstvenem varstvu rastlin, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. decembra 1994.

Št. 012-01/94-169

Ljubljana, dne 28. decembra 1994.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

ZAKON
O ZDRAVSTVENEM VARSTVU RASTLIN

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon ureja varstvo rastlin, rastlinskih pridelkov in rastlinskih proizvodov pred škodljivimi organizmi in neparazitskimi dejavniki na način, s katerim se preprečijo škodljive posledice uporabe fitofarmacevtskih sredstev ter drugih ukrepov varstva rastlin na zdravje ljudi in živali ter na okolje; javno službo za varstvo rastlin; zdravstveno kontrolo rastlin na tržišču; trgovanje s fitofarmacevtskimi sredstvi; ravnanje z ostanki fitofarmacevtskih sredstev ter njihovo embalažo; tehnične zahteve glede naprav in njihovih elementov za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev; dolžnosti imetnikov rastlin; odškodnine imetnikom rastlin za uničene rastline; pristojbine za zdravstvene preglede rastlin; stroške za strokovna opravila po tem zakonu; pooblastila organov, ki so odgovorni za uresničevanje tega zakona in nadzor nad njegovim izvajanjem.

2. člen

(nosilci zdravstvenega varstva rastlin)

Zdravstveno varstvo rastlin je pravica in dolžnost imetnikov, ki so pravne in fizične osebe: lastniki oziroma posestniki rastlin, posestniki zemljišč (lastniki oziroma obdelovalci zemljišč), posestniki prostorov za skladiščenje, predelavo in hrambo rastlin in rastlinskih proizvodov, posestniki naprav za tretiranje s fitofarmacevtskimi sredstvi (v nadaljnjem besedilu: naprave), posestniki naprav za predelavo rastlin in sredstev za prevoz rastlin, javne službe za varstvo rastlin, pooblaščenih laboratorijev, Republike Slovenije in njenih organov.

Imetniki morajo izvajati ukrepe za preprečevanje oziroma zatiranje pojava škodljivih organizmov na objektih in zemljiščih, ki jih imajo v lasti oziroma jih obdelujejo ali uporabljajo, sodelovati pri izvajanju ukrepov za varstvo rastlin, ki jih določi pristojni organ Republike Slovenije, javna služba za varstvo rastlin oziroma pooblaščeni laboratorij, in pravilno uporabljati fitofarmacevtska sredstva.

3. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.

Integrirano varstvo rastlin je izvajanje vseh znanih ukrepov in postopkov s področja biologije, biotehnologije, žlahtnenja in pridelovanja rastlin, ki omogočajo minimalno uporabo fitofarmacevtskih sredstev, pri čemer so škode, ki jih povzročajo škodljivi organizmi, na ekonomsko sprejemljivem nivoju.

2.

Rastline so:

a)

žive rastline;

b)

seme, sadilni material in deli rastlin, namenjeni razmnoževanju;

c)

rastlinski pridelki in proizvodi, če niso predelani ali termično obdelani;

d)

drugi proizvodi in predmeti, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi (npr. zemlja, organska gnojila).

3.

Škodljivi organizmi so: živali, rastline, glive in mikroorganizmi v vseh razvojnih stadijih, ki lahko povzročajo škodo gojeni rastlini. Mikroorganizmi so: virusi, viroidi, spiroplazme, riketcije, mikoplazme in bakterije.

Škodljivi organizmi so:

a)

karantenski škodljivi organizmi so organizmi, ki pomenijo posebno nevarnost za rastline, ki jih napadejo, in ki terjajo posebne ukrepe za zatiranje ali izkoreninjenje, da se ne bi prenesli ali širili.

Karantenski škodljivi organizmi se uvrščajo v sezname, in sicer:

-

v seznam A1, se uvrščajo organizmi, ki niso ugotovljeni na območju Republike Slovenije,

-

v seznam A2 se uvrščajo organizmi, ki so ugotovljeni na območju Republike Slovenije;

b)

gospodarsko škodljivi organizmi so organizmi, ki na območju Republike Slovenije povzročajo večjo škodo in jih je mogoče uspešno zatirati s splošnimi oziroma posebnimi ukrepi.

7.

Karenca je čas, ki mora preteči od zadnjega tretiranja s fitofarmacevtskim sredstvom do spravila ali žetve tretiranih rastlin. Pri uporabi fitofarmacevtskega sredstva za razkuževanje kot sta dezinfekcija oziroma dezinsekcija je karenca čas, ki mora preteči od uporabe sredstva do dajanja tretiranih rastlin v promet.

8.

Delovna karenca je čas po uporabi določenega fitofarmacevtskega sredstva, v katerem nista dovoljena dostop in delo na tretirani površini, tretiranem polju oziroma v zaprtem prostoru.

9.

Tretiranje je nanos ali vnos fitofarmacevtskega sredstva na rastlino, v tla ali prostore za skladiščenje, predelavo ipd.

10.

Neparazitski dejavniki so okoliščine, ugodne za razvoj škodljivih organizmov, na katere je mogoče vplivati (pomanjkanje hranil, nepravilni odmerki fitofarmacevtskih sredstev, vnos drugih kemičnih snovi v rastline ter neugodni življenjski pogoji za rastline). Neparazitski dejavniki pa niso: emisije iz okolja in gnojila.

11.

Karantenski nadzor je opazovanje in pregledovanje zdravstvenega stanja sadilnega materiala večletnih rastlin iz uvoza, s katerimi se lahko prenašajo rastlinski škodljivi organizmi, katerih navzočnosti ni mogoče ugotoviti ob uvozu (skrite okužbe), na določenem delu zemljišča v predpisanem časovnem obdobju, zaradi ugotavljanja in preprečevanja širjenja škodljivih organizmov z okuženim materialom.

12.

Fitosanitarni pregled je zdravstveni pregled pošiljk rastlin, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi, katerega opravljajo fitosanitarni inšpektorji.

13.

Pooblaščeni laboratoriji so pri organu, pristojnem za akreditacijo, akreditirani ter od ministra, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), imenovani laboratoriji za opravljanje določenih strokovnih del po tem zakonu.

II. SLUŽBA ZA VARSTVO RASTLIN

4. člen

(služba za varstvo rastlin)

Republika Slovenija organizira službo za varstvo rastlin kot obvezno republiško javno službo v javnih zavodih, kmetijski svetovalni službi in javni gozdarski službi. Naloge javne službe za varstvo rastlin so:

-

napovedovanje pojava škodljivih organizmov na podlagi ustreznih meteoroloških, bioloških in drugih podatkov;

-

diagnosticiranje škodljivih organizmov;

-

spremljanje zdravstvenega stanja rastlin, karantenski nadzor in vodenje evidenc o tem;

-

določanje optimalnih rokov za zatiranje škodljivih organizmov;

-

dajanje strokovne pomoči imetnikom pri izvajanju ukrepov za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjanje škodljivih organizmov;

-

dajanje strokovnih nasvetov imetnikom za strokovno pravilno rabo fitofarmacevtskih sredstev in uporabo tehnično brezhibnih naprav;

-

raziskovalna dejavnost s področja varstva rastlin in fitofarmacevtskih sredstev;

-

biološka preučevanja fitofarmacevtskih sredstev in biološka prva preučevanja vzorcev fitofarmacevtskih sredstev;

-

najmanj enkrat letno poročanje ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo in gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvu) o gibanju škodljivih organizmov;

-

vodi postopek za registracijo fitofarmacevtskih sredstev do izdaje odločbe;

-

opravlja druge naloge.

Služba za varstvo rastlin sodeluje z meteorološko in drugimi službami, ki spremljajo stanje na področjih, povezanih z zdravstvenim varstvom rastlin.

Meteorološka služba daje službi za varstvo rastlin na razpolago vse meteorološke podatke, potrebne za opravljanje nalog te službe.

Sredstva za delovanje službe za varstvo rastlin se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.

III. PREPREČEVANJE POJAVA IN ZATIRANJE ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV

5. člen

(naloge v zvezi z varstvom rastlin)

Imetniki morajo pregledovati zemljišča, katerih lastniki so oziroma jih obdelujejo, prostore, v katerih so uskladiščene rastline, naprave za predelavo rastlin in sredstva za prevoz rastlin. O sumljivih znakih, ki kažejo na pojav karantenskih ali gospodarsko škodljivih organizmov in o sprejetih ukrepih morajo takoj obvestiti najbližji javni zavod, ki ima službo za varstvo rastlin.

Služba za varstvo rastlin mora o pojavu in širjenju ali o nevarnosti nadaljnjega širjenja škodljivih organizmov, za katere izve pri svojem delu, takoj obvestiti ministrstvo in dati imetnikom potrebno strokovno pomoč pri zatiranju karantenskih škodljivih organizmov.

S strokovno pomočjo po drugem odstavku tega člena so mišljeni zlasti ugotavljanje vrste škodljivih organizmov, izbira fitofarmacevtskega sredstva ter način njegove uporabe.

Če imetnik rastlin ne izvede potrebnih ukrepov, se odredi njihova izvedba na njegove stroške.

6. člen

(naloge v zvezi z zdravstvenim varstvom semena in sadilnega materiala)

Posevki za pridelovanje semena, objekti za pridelovanje gozdnega semena in objekti za pridelovanje sadilnega materiala večletnih rastlin, enoletnic in okrasnih rastlin, morajo biti med rastno dobo obvezno zdravstveno pregledani v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

Seme in sadilni material, ki izvirata iz kmetijskih posevkov za pridelovanje semena, objektov za pridelovanje gozdnega semena in iz objektov za pridelovanje sadilnega materiala večletnih rastlin (drevesnice, matični nasadi, zarodišča, trsnice) oziroma od enoletnih ali okrasnih rastlin, ki nista bila zdravstveno pregledana, se ne smeta dajati na tržišče.

Za pridelovanje semena in sadik rastlin, ki so nacionalnega pomena, morajo fizične in pravne osebe, ki pridelujejo seme oziroma sadike, kakor tudi tisti, ki pridelujejo te rastline za potrošnjo, zagotoviti razmere, ki omogočajo pridelavo zdravega semena oziroma sadik, in pri tem upoštevati navodila službe za varstvo rastlin.

Na območju, kjer se prideluje seme oziroma sadike nacionalno pomembnih rastlin, je prepovedano saditi seme oziroma sadike, ki je okuženo nad dovoljenim odstotkom z določenim gospodarsko škodljivim organizmom.

7. člen

(obvezni zdravstveni pregled posevkov in objektov)

Obvezni zdravstveni pregled posevkov in objektov iz prvega odstavka 6. člena tega zakona ter pridelave brezvirusnega semenskega in sadilnega materiala opravlja služba za varstvo rastlin.

Če se pri obveznem zdravstvenem pregledu med vegetacijsko dobo ugotovita na posevku ali objektu iz prvega odstavka 6. člena tega zakona karantenski oziroma določeni gospodarsko škodljivi organizem, fitosanitarni inšpektor odredi ukrepe za njegovo zatiranje in izkoreninjenje.

O zdravstvenem stanju posevkov in objektov iz prvega odstavka 6. člena tega zakona izda služba za varstvo rastlin potrdilo o zdravstvenem stanju posevka oziroma objekta in o tem obvesti ministrstvo.

8. člen

(zdravstveno stanje in trgovanje s semenom in sadilnim materialom)

Za pridelovanje rastlin se ne sme uporabljati seme oziroma sadilni material, ki je okuženo s karantenskim škodljivim organizmom. Seme oziroma sadilni material se ne sme uporabljati tudi, če je okuženo z določenim gospodarsko škodljivim organizmom nad predpisanim odstotkom. Trgovanje s semenom oziroma sadilnim materialom iz tega odstavka je prepovedano.

Semena določenih rastlinskih vrst morajo biti pred dajanjem na tržišče ali pred uporabo za lastno pridelavo razkužena z dezinfekcijo oziroma dezinsekcijo, da se prepreči prenos škodljivih organizmov.

Na deklaraciji vsakega pakiranja semena, ki je bilo tretirano s fitofarmacevtskim sredstvom, morajo biti navedeni podatki o fitofarmacevtskem sredstvu, s katerim je bil postopek opravljen, ter klavzula: "Seme je strupeno in se ne sme uporabljati za prehrano ljudi oziroma živali."

9. člen

(oprema prostorov za skladiščenje)

Skladišča in drugi prostori za skladiščenje rastlin predpisane zmogljivosti morajo imeti naprave za dezinsekcijo oziroma morajo izpolnjevati druge pogoje, ki so predpisani za preprečevanje pojava in za zatiranje škodljivih organizmov, oziroma morajo imeti sklenjeno pogodbo za to dejavnost s pooblaščenim laboratorijem.

10. člen

(ukrepi v prostorih za skladiščenje, trgovanje, predelavo in transport)

V prostorih za skladiščenje, trgovanje, predelavo in hrambo rastlin ter v sredstvih za prevoz rastlin, v katerih so bili ugotovljeni škodljivi organizmi, se morajo opraviti ustrezni ukrepi, da se prepreči širjenje škodljivih organizmov.

V prostore in sredstva iz prvega odstavka tega člena, v katerih je bil ugotovljen pojav karantenskih škodljivih organizmov, je prepovedano dajati ali iz njih jemati rastline in druge predmete (naprave, stroje, ipd.), s katerimi se lahko prenese škodljivi organizem, dokler se škodljivi organizem ne zatre oziroma ne izkorenini.

Dezinfekcijo in dezinsekcijo rastlin ter deratizacijo oziroma ustrezne ukrepe v prostorih iz prvega odstavka tega člena lahko opravi le pooblaščeni laboratorij, ki ga minister imenuje v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo.

11. člen

(prepoved gojenja in trgovanja ter uničevanje oziroma uporaba okuženih rastlin)

Če obstaja nevarnost širitve škodljivega organizma, se lahko na določenem območju prepove gojenje določenih vrst rastlin oziroma trgovanje z določenimi vrstami rastlin.

Če so rastline okužene s karantenskim škodljivim organizmom, ki ga drugače ni mogoče zatreti, rastlin pa ni mogoče izkoristiti za druge namene brez nevarnosti širjenja karantenskih škodljivih organizmov, ali če je gojenje teh rastlin prepovedano zaradi vzrokov, navedenih v tretjem in četrtem odstavku 6. člena tega zakona, je treba uničiti na predpisan način.

Če so semena, sadilni material ali embalaža okuženi z določenim gospodarsko škodljivim organizmom, ki ga drugače ni mogoče zatreti, semena, sadilnega materiala in embalaže pa ni mogoče izkoristiti za druge namene brez nevarnosti širjenja škodljivega organizma, je treba z njimi ravnati na predpisan način.

Z rastlinami, ki se štejejo po predpisih o zdravstveni neoporečnosti živil in krmil za onesnažene (kontaminirane) s fitofarmacevtskimi sredstvi, je treba ravnati na predpisan način, če jih ni mogoče uporabiti za druge namene. Dovoljenje za drug namen uporabe lahko izda pristojni fitosanitarni inšpektor na podlagi pozitivnih kemičnih analiz.

12. člen

(objavljanje podatkov o škodljivih organizmih)

Podatki o pojavu na novo odkritega karantensko škodljivega organizma v Republiki Sloveniji se lahko dajejo in se lahko objavljajo le v skladu s posebnimi predpisi.

Nepooblaščenim organizacijam in posameznikom je prepovedano dajati ali objavljati podatke o pojavu na novo odkritega karantenskega škodljivega organizma v Republiki Sloveniji.

13. člen

(objekti oboroženih sil)

Oborožene sile Republike Slovenije sprejemajo v soglasju z ministrstvom ukrepe za zatiranje škodljivih organizmov na rastlinah in objektih, ki jih uporabljajo, ter obveščajo ministrstvo o njihovem pojavu ter o sprejetih ukrepih za njihovo zatiranje.

14. člen

(naloge organov za notranje zadeve in oboroženih sil)

Organi za notranje zadeve morajo v okviru svojih pristojnosti na zahtevo ministrstva pomagati pri izvajanju s tem zakonom določenih ukrepov za varstvo rastlin.

Na zahtevo ministrstva morajo pri preprečevanju širjenja in pri zatiranju škodljivih organizmov sodelovati tudi enote oboroženih sil.

IV. ZDRAVSTVENA KONTROLA RASTLIN NA TRŽIŠČU

1. Zdravstvena kontrola rastlin na notranjem tržišču

15. člen

(rastline, seme in sadilni material na tržišču)

Rastline se lahko dajejo na notranje tržišče, če niso okužene s karantenskimi škodljivimi organizmi, okužba z gospodarsko škodljivimi organizmi pa ne presega določenega odstotka, in če niso onesnažene z ostanki fitofarmacevtskih sredstev.

Seme oziroma sadilni material se lahko daje na notranje tržišče, če ni okuženo s karantenskimi in ne z določenimi gospodarsko škodljivimi organizmi nad določenim odstotkom. Seme in sadilni material na tržišču morata imeti ustrezen certifikat o sortnosti in kakovosti po predpisih o semenu in sadikah.

16. člen

(posebni pogoji za dajanje okuženih rastlin na tržišče)

Ne glede na 15. člen tega zakona se lahko rastline, ki so okužene s karantenskim škodljivim organizmom ali gospodarsko škodljivim organizmom nad določenim odstotkom, pod predpisanimi pogoji dajo na notranje tržišče za industrijsko predelavo, neposredno porabo ali v znanstvene namene.

17. člen

(spričevalo o zdravstvenem stanju rastlin)

Rastline z območja, okuženega s karantenskim škodljivim organizmom (okuženo območje), morajo biti obvezno zdravstveno pregledane v kraju nakladanja pred odpravo na območje, ki ni okuženo s karantenskim škodljivim organizmom, ali na drugo okuženo območje, če se prevažajo preko neokuženega območja.

Semenski oziroma sadilni material mora biti obvezno zdravstveno pregledan pred odpravo iz objekta, v katerem je bil pridelan, dodelan ali pakiran.

Če rastline iz prvega odstavka tega člena niso okužene s karantenskim škodljivim organizmom, seme oziroma sadilni material pa tudi z določenim gospodarsko škodljivim organizmom nad določenim odstotkom, se izda pošiljatelju spričevalo o zdravstvenem stanju rastlin na notranjem tržišču, ki velja 15 dni po izdaji.

18. člen

(transport z okuženega območja)

Pravne in fizične osebe, ki opravljajo, storitve železniškega, zračnega, cestnega in poštnega prometa, in druge osebe ne smejo prevažati rastlin z okuženega območja brez spričevala o zdravstvenem stanju.

2. Zdravstvena kontrola rastlin pri uvozu, izvozu in tranzitu

19. člen

(mejni prehodi)

Rastline se lahko uvažajo, izvažajo in prevažajo (v tranzitu) le čez določene mejne prehode.

20. člen

(fitosanitarno spričevalo)

Pošiljke rastlin, deli rastlin in rastlinski proizvodi, ki se uvažajo in s katerimi se lahko prenesejo škodljivi organizmi, morajo imeti fitosanitarno spričevalo. Rastline, namenjene nadaljnjemu razmnoževanju (trsne cepljenke, sadne rastline) morajo imeti v skladu s predpisi o semenu in sadikah tudi atest o poreklu, iz katerega je razvidna stopnja selekcije, ki ga izda država izvoznica. Vse uvožene pošiljke morajo biti zdravstveno pregledane in ne smejo biti okužene s karantenskim škodljivim organizmom oziroma z gospodarsko škodljivim organizmom nad določenim odstotkom.

Fitosanitarno spričevalo iz prvega odstavka tega člena morajo imeti tudi rastline, deli rastlin in seme, ki jih posamezniki prinesejo v Republiko Slovenijo. V nasprotnem primeru se pošiljka zavrne ali uniči.

Ne glede na prvi odstavek tega člena se določene vrste pošiljk rastlin pod določenimi pogoji lahko uvažajo tudi brez fitosanitarnega spričevala, če se z obveznim zdravstvenim pregledom na mejnem prehodu ugotovi, da niso okužene s karantenskim ali z določenim gospodarsko škodljivim organizmom.

Seme rastlin, ki se uvažajo, sme biti tretirano le s fitofarmacevtskimi sredstvi oziroma le tistimi aktivnimi snovmi, ki imajo dovoljenje za trgovanje v Republiki Sloveniji.

Če obstaja nevarnost, da se z uvozom ali tranzitom rastlin vnese v Republiko Slovenijo škodljiv organizem, lahko minister prepove oziroma omeji uvoz oziroma tranzit rastlin preko Slovenije.

21. člen

(zdravstveno stanje uvoženega semena in sadilnega materiala)

Zdravstveno stanje sadilnega materiala večletnih rastlin, s katerim se lahko prenesejo karantenski škodljivi organizmi, katerih navzočnosti ni mogoče ugotoviti pri obveznem zdravstvenem pregledu na mejnem prehodu (skrite okužbe), je treba spremljati pri končnem uporabniku (na kraju sajenja). Za te rastline je potrebno uvozno dovoljenje ministrstva, ki ga mora uvoznik pri pregledu predložiti fitosanitarnemu inšpektorju.

Zdravstveno stanje sadilnega materiala pod karantenskim nadzorom spremlja v rastni dobi služba za varstvo rastlin, ki mora poslati poročilo o ugotovljenem zdravstvenem stanju tega materiala ministrstvu. Ugotovitev zdravstvenega stanja je obvezna. Zdravstveno stanje uvoženega semena in sadilnega materiala ugotovi služba za varstvo rastlin na zahtevo in stroške uvoznika pred deklariranjem in dajanjem na tržišče.

Fitosanitarni inšpektor, ki ob uvozu opravi obvezen zdravstveni pregled sadilnega materiala iz prvega odstavka tega člena, obvesti ministrstvo in pristojnega kmetijskega inšpektorja o vrsti ter količini tega materiala ter o njegovem uvozniku oziroma končnem uporabniku.

22. člen

(tranzit pošiljk rastlinskega izvora)

Pošiljke rastlin, ki se prevažajo skozi Republiko Slovenijo, se obravnavajo kot tranzitne le, če so v zaprtih prevoznih sredstvih oziroma pakirane tako, da ni možen prenos okužbe na okolico. Pošiljke mora spremljati originalno fitosanitarno spričevalo, ki ga izda pristojni organ za varstvo rastlin države izvoznice, razen če država uvoznica ne zahteva fitosanitarnega spričevala, ali če je s predpisi določeno drugače.

Če pogoji iz prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni, je obvezen fitosanitarni pregled na mejnem prehodu.

Tranzitne pošiljke iz prvega odstavka tega člena, ki se na ozemlju Republike Slovenije prekladajo v druga prevozna sredstva, morajo biti obvezna zdravstveno pregledane v kraju prekladanja.

23. člen

(kraj, v katerem se opravi zdravstveni pregled)

Pri uvozu in prevozu pošiljk rastlin skozi Republiko Slovenijo se opravi obvezen zdravstveni pregled:

-

na mejnem prehodu: če se pošiljka uvozi z železniškimi, morskimi ali cestnimi prometnimi prevoznimi sredstvi;

-

v kraju carinjenja, v katerem obstaja fitosanitarna inšpekcija Republike Slovenije: če so za to zagotovljeni ustrezni pogoji;

-

na kontejnerskem terminalu, kjer obstaja fitosanitarna inšpekcija, če je omogočeno odpiranje kontejnerjev;

-

izjemoma tudi v krajih v notranjosti države, če se uporabljajo taka prevozna sredstva, da med prevozom ne more priti do okužbe.

Železniške postaje, morske luke, letališča, cestni mejni prehodi, kontejnerski terminali in carinske pošte, kjer se opravlja obvezen zdravstveni pregled iz prvega odstavka tega člena, morajo na svoje stroške zagotoviti pogoje za varen in kakovosten zdravstveni pregled pošiljk rastlin.

24. člen

(uvoz v proste carinske cone in carinska skladišča)

Za pošiljke rastlin, ki se uvozijo v proste carinske cone in v carinska skladišča v Republiki Sloveniji, veljajo iste določbe tega zakona kot za uvoz pošiljk rastlin.

25. člen

(uvoz za znanstvene in raziskovalne organizacije)

Znanstvene in raziskovalne organizacije, ki se ukvarjajo s selekcijo, uvajanjem novih vrst, sort, linij in hibridov, z varstvom rastlin, zbiranjem rastlin za posebne namene, lahko z dovoljenjem ministrstva uvozijo vzorce rastlin brez fitosanitarnega spričevala. Pošiljke vzorcev rastlin morajo biti obvezno zdravstveno pregledane na mejnem prehodu.

Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena se lahko izda samo, če izpolnjuje znanstvena oziroma raziskovalna organizacija pogoje glede opreme, naprav, kadrov in objektov za preverjanje zdravstvenega stanja rastlin, ki se jih želi uvoziti.

26. člen

(uvoz živih organizmov)

Uvoz živih parazitov in predatorjev škodljivih organizmov, kultur glivic, bakterij, virusov, mikoplazem in drugih organizmov je prepovedan.

Ministrstvo lahko izjemoma pod določenimi pogoji dovoli uvoz organizmov iz prvega odstavka tega člena znanstvenim in raziskovalnim organizacijam za varstvo rastlin, če jih potrebujejo za raziskovanje biotičnega zatiranja škodljivih organizmov, so registrirane za uvoz in izpolnjujejo druge predpisane pogoje.

27. člen

(zdravstveni pregled pri izvozu)

Za pošiljke rastlin, ki se izvozijo, ali ponovno izvozijo (reeksportirajo) iz Republike Slovenije, tudi iz prostih carinskih con in carinskih skladišč, se mora izdati fitosanitarno spričevalo v kraju nakladanja, če to zahteva država uvoznica ali država, skozi katero se pošiljka prevaža, ali če je tako določeno s posebnim predpisom.

Izjemoma se lahko opravi pregled iz prvega odstavka tega člena na mejnem prehodu, če ne gre za seme oziroma sadilni material.

28. člen

(dolžnosti uvoznikov, prevoznikov in carinikov)

Uvozniki in prevozniki morajo o prispetju pošiljke rastlin, ki se uvozi ali preklada pri prevozu skozi državo, obvestiti pristojnega fitosanitarnega inšpektorja.

Organi carinske službe ne smejo začeti s carinskim postopkom dokler jih ne pregleda fitosanitarni inšpektor.

Rastline, ki jih fizične osebe prinesejo v Republiko Slovenijo brez fitosanitarnega spričevala, organi carinske službe odvzamejo in predajo fitosanitarnemu inšpektorju, ki rastline na predpisan način uniči v navzočnosti carinske službe. Ta določba ne velja za majhne količine: semena povrtnin in cvetja v izvirnem pakiranju, v katerem se daje to seme na tržišče v državi pridelovalki šopkov, rezanega cvetja, vencev in vrtnin ter sadja.

VII. ODŠKODNINE IMETNIKOM RASTLIN

50. člen

(pogoji za odškodnino)

Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR)

Časovnica