Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

S tem zakonom se zaradi omilitve posledic drugega vala epidemije nalezljive bolezni COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: COVID-19) spreminjajo in dopolnjujejo določbe:

S tem zakonom se zaradi omilitve posledic drugega vala epidemije COVID-19 odstopa od določb naslednjih zakonov:

S tem zakonom se določajo tudi začasni ukrepi za omilitev in odpravo posledic COVID-19 na področju gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, visokega šolstva, raziskovalne dejavnosti in športa, organizacije skupščin in zborov članstva, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, javnega sektorja, zaščite, reševanja in pomoči ter okolja.

V Zakonu o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 61/20 in 152/20 – ZZUOOP) se v 5. členu v drugem odstavku besedilo »10 % prihodkov od prodaje v letu 2019 in ne sme presegati višine zneska stroškov dela za leto 2019« nadomesti z besedilom »25 % prihodkov od prodaje v letu 2019 ali dvojni znesek stroškov dela za leto 2019«.

V četrtem odstavku se v točki e) besedilo »na dan vložitve vloge« nadomesti z besedilom »na zadnji dan v mesecu pred vložitvijo vloge«, točka f) se črta.

V 9. členu se v drugem odstavku beseda »in« nadomesti z besedo »ali«.

V 10. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(3) Banka SID banki za primer unovčenja poroštva posreduje pisno ali elektronsko zahtevo za izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije najpozneje v šestih mesecih od nastopa dogodka neplačila ali neporavnave dospele obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je zavarovana s poroštvom Republike Slovenije. Republika Slovenija poroštveno obveznost izpolni najpozneje v 15 delovnih dneh od prejema formalno popolne zahteve za njeno izpolnitev, iz katere je razvidno, da je na strani kreditojemalca nastopil dogodek neplačila ali da kreditojemalec ni poravnal dospele obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je zavarovana s poroštvom Republike Slovenije.«.

V Zakonu o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20) se v 15. členu 5. točka črta.

Dosedanje 6., 7., 8. in 9. točka postanejo 5., 6., 7. in 8. točka.

Za 15. členom se doda nov 15.a člen, ki se glasi:

Ne glede na določbo 46.a člena ZNB nadzor nad izvajanjem ukrepa iz 39. člena ZNB, pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora iz svoje pristojnosti oziroma nalog in pooblastil Policije, poleg Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije opravljajo tudi:

V 17. členu se v prvem odstavku za besedilom »15.« doda besedilo »in 15.a«.

V drugem odstavku se besedilo »2. in 3. točke« nadomesti z besedilom »2., 3. in 4. točke«.

V 36. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(4) Izbrani ponudnik sklene pogodbo za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev z ministrstvom, pristojnim za zdravje, oziroma, če se dodatna sredstva zagotovijo iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, tudi z zavarovalnicami, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje.«.

V 38. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(5) V sezoni 2020/2021 se stroški prostovoljnega cepljenja proti sezonski gripi za zavarovane osebe obveznega zdravstvenega zavarovanja krijejo iz proračuna Republike Slovenije. Izvajalci, ki so pogodbeni partnerji ZZZS, zahtevke za povračilo stroškov cepljenja, opravljena v preteklem mesecu, posredujejo ZZZS do desetega dne v mesecu, na njihovi podlagi pa ZZZS posreduje do 15. dne v mesecu zahtevek ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ki izvrši plačilo zahtevka ZZZS naslednji dan po njegovem prejemu. ZZZS izvajalcem izvede povračilo stroškov cepljenja v 15 dneh od prejema sredstev ministrstva, pristojnega za zdravje. Zahtevki izvajalcev za povračilo stroškov cepljenja, ki niso posredovani ZZZS do desetega dne v mesecu za cepljenja, opravljena v preteklem mesecu, se vključijo v naslednji zahtevek ZZZS. Izvajalci, ki niso pogodbeni partnerji ZZZS, posredujejo zahtevke za povračilo stroškov cepljenja, opravljena v preteklem mesecu, do desetega dne v mesecu ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ki plačilo izvrši do 25. dne v mesecu. Za zahtevke izvajalcev za povračilo stroškov cepljenja, ki niso posredovani do desetega dne v mesecu, se povračilo izvrši skupaj z naslednjim povračilom stroškov. Začetek sezone 2020/2021 predstavlja 1. september 2020, konec sezone pa je vezan na veljavnost tega ukrepa. Cena cepljenja je enotna za vse izvajalce in jo s sklepom določi minister, pristojen za zdravje. Drugi, tretji in četrti stavek tega odstavka se smiselno uporabljajo za plačilo stroškov cepiva.«.

V 41. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko mikrobiološke preiskave na virus SARS-CoV-2 neposredno pri pacientu opravljajo tudi izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki jih s sklepom določi minister, pristojen za zdravje. Izvajalci zdravstvene dejavnosti rezultate testov v obliki, ki jo določi NIJZ, posredujejo v Centralni register podatkov o pacientih. Navedeni izvajalci lahko uporabljajo le teste, ki jih predhodno odobri strokovna skupina infektologov in mikrobiologov, ki jo imenuje minister, pristojen za zdravje.«.

V 43. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(3) Utemeljenost nastanitve presoja izbrani osebni zdravnik, lečeči zdravnik, epidemiolog ali v primeru prehoda državne meje ali notranje meje Policija na meji.«.

V 46. členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Zaledni sistem aplikacije se lahko povezuje s centralnim sistemom, ki ga zagotavlja Evropska komisija z namenom povezave zalednih sistemov držav članic Evropske unije, ki jih za enake namene zagotavljajo države članice Evropske unije.«.

V 47. členu se v prvem odstavku prva in druga alineja spremenita tako, da se glasita:

»– obveščanje uporabnikov mobilne aplikacije, da so bili v upoštevnem stiku z drugim uporabnikom ene izmed mobilnih aplikacij Evropske unije, ki je bil pozitiven na virus SARS-CoV-2;

V 48. členu se v prvem odstavku za besedo »aplikacije« doda besedilo »in drugih mobilnih aplikacij«.

Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5) Mobilna aplikacija lahko omogoča pridobivanje rezultatov testiranja na virus SARS-CoV-2 iz zalednega sistema aplikacije. Rezultat testiranja se v zaledni sistem aplikacije sporoči na željo uporabnika aplikacije, ki je zaprosil za posebno identifikacijsko kodo.«.

49. člen se spremeni tako, da se glasi:

Uporabnik mobilne aplikacije, ki je pozitiven na virus SARS-CoV-2 in želi to sporočiti drugim uporabnikom mobilne aplikacije ali drugih mobilnih aplikacij, s katerimi je bil v stiku, v mobilno aplikacijo vnese naključno dodeljeno potrditveno kodo. Na podlagi vnesene kode mobilna aplikacija na centralni strežnik prenese naključno dodeljene dnevne ključe posameznega uporabnika za zadnjih 14 dni. Naključno dodeljena potrditvena koda za sporočanje okuženosti je enkratna, veljavna tri ure, in se ne hrani, se pa za namene njene uporabe preračuna v zgoščeno vrednost.

Centralni strežnik iz prejšnjega odstavka je v skupnem upravljanju ministrstva, pristojnega za javno upravo, in NIJZ ter služi prenosu informacij o naključno dodeljenih dnevnih ključih uporabnikov mobilnih aplikacij, ki so bili pozitivni na virus SARS-CoV-2 in so se strinjali s tem prenosom na telefone drugih uporabnikov mobilnih aplikacij.

Centralni strežnik iz prvega odstavka izmenjuje podatke o dodeljenih dnevnih ključih uporabnikov mobilne aplikacije, ki so bili pozitivni na virus SARS-CoV-2, z drugimi primerljivimi prostovoljnimi aplikacijami za obveščanje o stikih z okuženimi znotraj Evropske unije. Izmenjava dnevnih ključev uporabnikov mobilnih aplikacij, ki so bili pozitivni na virus SARS-CoV-2, se izvaja med mobilnimi aplikacijami, ki delujejo v državah Evropske unije in so po nadzorovanem postopku vključene v sistem za izmenjavo dnevnih ključev, ki ga upravlja Evropska komisija.«.

V 51. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1) Za namen delovanja mobilne aplikacije se naključno dodeljeni dnevni ključi tvorijo v operacijskem sistemu pametne mobilne naprave in se na 15 minut spreminjajo v oddajno kodo. Ta se posreduje drugim uporabnikom mobilnih aplikacij. Skupna upravljavca aplikacije iz 53. člena tega zakona te podatke obdelujeta izključno tako, da uporabnikom ponujata mobilno aplikacijo, s podatki pa ne razpolagata.«.

Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4) Za namen delovanja vseh mobilnih aplikacij se na evropskem centralnem strežniku hranijo naključno dodeljeni dnevni ključi, ki jih posredujejo državni centralni strežniki. Državni centralni strežniki prevzemajo vse okužene ključe iz evropskega centralnega strežnika.«.

V 52. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(3) Naključno dodeljeni dnevni ključi se na centralnem strežniku hranijo 14 dni in na evropskem centralnem strežniku v skladu s pravili upravljavca.«.

Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4) Rezultati testiranja se skupaj z zgoščeno vrednostjo posebne identifikacijske kode na centralnem strežniku hranijo 14 dni.«.

V 56. členu se v prvem odstavku za besedo »zaposleni« doda besedilo »v mreži javne zdravstvene službe in mreži javne službe na področju socialnega varstva«.

V osmem odstavku se črtata vejica in besedilo »razen v času razglašene epidemije.«.

Za 56. členom se naslov 3. podpoglavja spremeni tako, da se glasi:

»3. NADOMESTILO PLAČ DELAVCEM ZARADI ODREJENE KARANTENE ALI NEMOŽNOSTI OPRAVLJANJA DELA ZARADI VIŠJE SILE ZARADI OBVEZNOSTI VARSTVA, USTAVITVE JAVNEGA PREVOZA ALI ZAPRTJA MEJ«.

Besedilo 57. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Delavec, ki zaradi karantene na domu v skladu s tem zakonom ne more opravljati dela, je upravičen do nadomestila plače v skladu s tem zakonom.

Delavec, eden od staršev ali oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ali skrbnik, ki svojega varovanca dejansko neguje in varuje, in ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu (v nadaljnjem besedilu: višja sila zaradi obveznosti varstva), ali na delo ne more priti zaradi nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza (v nadaljnjem besedilu: višja sila zaradi ustavitve javnega prevoza) ali zaprtja mej s sosednjimi državami (v nadaljnjem besedilu: višja sila zaradi zaprtja mej), je upravičen do nadomestila plače v skladu s tem zakonom.

V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole se šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki zaradi karantene na domu ne more opravljati dela, lahko uveljavlja delodajalec v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, če izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavca, ki je bil v karanteni na domu.

Delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka in zaradi nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami.

Ne glede na določbe šestega odstavka 137. člena ZDR-1 ima delavec v času, ko zaradi višje sile iz prejšnjega odstavka, ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.«.

Besedilo 58. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Če je delavec napoten v karanteno na domu, prejema nadomestilo plače iz tega razloga za obdobje, za katero je bil v karanteni na domu.

Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, prejema nadomestilo plače za obdobje, za katero je bil otrok v karanteni na domu oziroma dokler so podane okoliščine višje sile, ki upravičujejo delavčevo odsotnost.

Besedilo 59. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali oranžnem seznamu, in je ob povratku ob prehodu meje v Republiki Sloveniji napoten v karanteno na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo, in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

Delavec, ki je bil v karanteni na domu v skladu s tem zakonom po stiku ali sumu stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

Delavec, ki je bil v karanteni na domu v skladu s tem zakonom po stiku z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca in zato ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal.

Javni uslužbenec, ki je bil napoten v karanteno na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo zaradi izvajanja nalog delodajalca v tujini ali zaradi napotitve ali premestitve javnega uslužbenca na delo v tujino, zaradi česar ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal.

Delavec, ki je bil napoten v karanteno na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času karantene na domu, razen v primeru odhoda zaradi naslednjih osebnih okoliščin:

Delavec je v tem primeru upravičen do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer višje sile. Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin.

Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

Delavec, ki je v karanteni na domu, mora najpozneje v 24 urah obvestiti delodajalca, da je v karanteni, in o razlogih za karanteno na domu.

Delavec, ki je bil v karanteni na domu, mora najpozneje v treh delovnih dneh od prejema potrdila o napotitvi v karanteno na domu iz petega odstavka 10. člena tega zakona to posredovati delodajalcu.

Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka tega razloga o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca.«.

Besedilo 60. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Če je delavec v karanteni na domu upravičen do odsotnosti z dela ali v času karantene na domu pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ali druge upravičene odsotnosti, ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času ne izplačuje.

Če je delavec ob napotitvi v karanteno na domu ali med trajanjem karantene na domu uveljavil oziroma je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po navedenih predpisih, kot da bi delal.«.

Besedilo 61. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: ZRSZ) v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo tega zakona oziroma v osmih dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi karantene na domu ali odsotnosti z dela delavca zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej. Vlogo v roku iz prejšnjega stavka za vse primere karantene na domu lahko vloži do 31. decembra 2020.

V primeru uveljavljanja povračila nadomestila plače zaradi karantene delavca na domu delodajalec vlogi iz prejšnjega odstavka priloži kopijo potrdila o napotitvi v karanteno na domu in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu, v primeru karantene na domu iz petega odstavka 57. člena tega zakona pa tudi izjavo delavca o obstoju osebnih okoliščin.

V primeru uveljavljanja povračila nadomestila plače, ko delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, delodajalec vlogi iz prvega odstavka tega člena priloži izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.

ZRSZ odloči o vlogi po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

Na podlagi odločbe o priznanju pravice do povračila izplačanih nadomestil plač, sklene ZRSZ z delodajalcem pogodbo o povračilu izplačanih nadomestil plače, v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti.

Pogodba o povračilu izplačanih nadomestil plače mora zlasti vsebovati predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev pogodbe ter nadzor nad njenim izvajanjem.

Pravice do ukrepov nadomestila plač delavcev zaradi odrejene karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:

Besedilo 62. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi karantene na domu ali višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti.

Povračilo nadomestila plače v primerih iz prejšnjega odstavka, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.

Delodajalcu pripada povračilo izplačanih nadomestil plače zaradi karantene na domu ali višje sile, ki je posledica obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, za dejansko mesečno ali tedensko obveznost, za praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom.

ZRSZ delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil plače, če jih ta ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni.«.

Besedilo 63. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače, v skladu s prejšnjim členom, mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja.

Če delodajalec ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, mora prejeta sredstva v celoti vrniti.«.

Besedilo 64. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi karantene na domu v skladu s tem zakonom, ne more opravljati dela, lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od 1. oktobra 2020. Na podlagi vloge, ki je vložena na podlagi ZIUPDV, je delodajalec upravičen do povračila izplačanih nadomestil plače tudi za obdobje od 1. oktobra 2020 dalje, če obdobje karantene delavca na domu traja po tem datumu.

Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od 1. septembra 2020.

Pravice in obveznosti delavca, ki zaradi karantene na domu v skladu s tem zakonom ne more opravljati dela, določene s tem podpoglavjem, veljajo od 1. oktobra 2020.

Pravice in obveznosti delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, določene s tem podpoglavjem, veljajo od 1. septembra 2020.

Upravičenost do povračila nadomestil plače delavcev ter pravice in obveznosti delavcev, ki zaradi karantene na domu ali višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, ne morejo opravljati dela, traja najdlje do 31. decembra 2020.

Vlada lahko ukrep povračila nadomestil plače zaradi karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Besedilo 65. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Sredstva za povračilo nadomestil plače se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.«.

Besedilo 66. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plače, mora ZRSZ omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. V primeru nadzora na kraju samem mora ZRSZ omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.

Za potrebe izplačevanja povračil nadomestil plače in izvajanja nadzora, ima ZRSZ pravico brezplačno pridobivati podatke o delavcih, ki so v karanteni na domu ali ne morejo opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, iz zbirk podatkov od ZZZS, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, upravljavca Centralnega registra prebivalstva ter Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS), in sicer:

Za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti delodajalca ima ZRSZ pravico tudi neposredno od delodajalca pridobivati dokazila in listine, iz katerih je razviden način uveljavljanja pravic po tem zakonu, na katerih mora delodajalec prekriti oziroma iz katerih mora izločiti tiste dele listin, ki niso nujni za ugotovitev razloga prenehanja zaposlitve in za vročitev takšne listine.

Podatki, ki jih pridobi ZRSZ na podlagi tega zakona, se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let po pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za raziskovalne namene.

Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki blokirajo in nadalje obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.

Po blokiranju po prejšnjem odstavku se podatki iz četrtega odstavka tega člena hranijo 30 let.«.

V 68. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(3) Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so bili registrirani najpozneje na dan 1. september 2020 in ki se jim bodo povprečni mesečni dohodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Če vlogo vloži delodajalec, registriran po 1. septembru 2020, ZRSZ vlogo s sklepom zavrže. Zoper sklep ni pritožbe.«.

Besedilo 69. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Delodajalec iz prejšnjega člena lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. januarja 2021.«.

Besedilo 73. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz 71. člena tega zakona s strani Republike Slovenije znaša 80 odstotkov nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela. V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz 71. člena tega zakona s strani Republike Slovenije, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti, omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz 71. člena tega zakona s strani Republike Slovenije ne sme presegati 80 odstotkov vrednosti izplačanega nadomestila plače.

Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov lahko znaša višina delnega povračila izplačanega nadomestila za plače iz 71. člena tega zakona s strani Republike Slovenije, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti, 100 odstotkov za delodajalce, pri katerih skupni znesek javnih sredstev, prejetih skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podpro gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1, sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020 str. 1, sprememba UL C št. 164 z dne 13. 5. 2020, str. 3, sprememba UL V 2018 z dne 2. 7. 2020, str. 3 in sprememba UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1. (v nadaljnjem besedilu tega člena: Sporočilo Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči), ni presegel 800.000 eurov na posamezno podjetje, pri čemer se v maksimalno določen znesek všteva tudi pomoč, ki jo bo prejel do konca upravičenosti po tem zakonu. Vsi navedeni zneski morajo biti izraženi kot bruto zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev. Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti, je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. V 100 odstotkov povračila nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).

Delodajalec vlogi za uveljavitev povračila izplačanega nadomestila plače iz prejšnjega odstavka predloži izjavo, da iz naslova državnih pomoči po interventnih zakonih ni oziroma ne bo presegel 800.000 eurov na posamezno podjetje, za katero kazensko in materialno odgovarja. Delodajalec se pri uveljavitvi pravice odloči, ali bo uveljavljal povračilo izplačanega nadomestila plače v višini 100 odstotkov ali 80 odstotkov, in sicer pri oddaji vloge preko ZRSZ.

Delodajalec upravičenost delnega povračila izplačanega nadomestila za plače iz 71. člena tega zakona s strani Republike Slovenije dokazuje z dokazilom iz tretjega odstavka 74. člena tega zakona in izjavo iz prejšnjega odstavka.

Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 odstotkov, lahko uveljavlja povračilo izplačanega nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.

Ne glede na določbo prvega odstavka 78. člena tega zakona se ukrep iz tretjega odstavka tega člena izvaja v skladu s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči.«.

V 74. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1) Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Vlogo je v roku iz prejšnjega stavka mogoče vložiti najpozneje do 15. januarja 2021.«.

Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: