Nalaganje dokumenta...
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1C)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 108-4889/2009, stran 14786 DATUM OBJAVE: 28.12.2009
VELJAVNOST: od 12.1.2010 / UPORABA: od 12.1.2010
RS 108-4889/2009
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 12.1.2010 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 21.2.2026: AKTUALEN.
4889. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1C)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1C)
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1C)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 15. decembra 2009.
Št. 003-02-11/2009-4
Ljubljana, dne 23. decembra 2009
dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GRADITVI OBJEKTOV (ZGO-1C)
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GRADITVI OBJEKTOV (ZGO-1C)
1. člen
V Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 111/05 – odločba US, 93/05 – ZVMS in 126/07) se za prvim odstavkom 1. člena doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L št. 376 z dne 27. 12. 2006, str. 36; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/123/ES) in Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L št. 255 z dne 30. 9. 2005, str. 22), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta 2006/100/ES z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prostega gibanja oseb zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363 z dne 20. 12. 2006, str. 141), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2005/36/ES).«.
Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.
2. člen
Tretji odstavek 28. člena se črta.
Dosedanji četrti odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Dejavnost projektiranja sme odgovorni projektant opravljati tudi v drugi statusnopravni obliki, če to dopušča poseben zakon.«.
3. člen
Četrti odstavek 29. člena se črta.
4. člen
34. člen se spremeni tako, da se glasi:
»34. člen
(izključevanja)
(1)
Kot nadzornik lahko nastopa na trgu samo pravna ali fizična oseba, ki v zvezi z gradnjo istega objekta hkrati ne nastopa kot izvajalec del. Kot odgovorni nadzornik ali odgovorni nadzornik posameznih del lahko nastopa samo posameznik, ki v zvezi z gradnjo istega objekta ne nastopa kot odgovorni vodja del ali odgovorni vodja posameznih del.
(2)
Kot revident lahko nastopa na trgu samo pravna ali fizična oseba, ki v zvezi z gradnjo istega objekta hkrati ne nastopa kot projektant ali izvajalec. Kot odgovorni revident lahko nastopa samo posameznik, ki v zvezi z gradnjo istega objekta ne nastopa kot odgovorni projektant, odgovorni vodja del ali odgovorni vodja posameznih del.«.
5. člen
Za 34. členom se doda novo poglavje z naslovom »6. Pogoji za opravljanje storitev in dejavnosti za tuje ponudnike« ter novi 34.a, 34.b, 34.c, 34.č, 34.d in 34.e členi, ki se glasijo:
»34.a člen
(pogoji za projektante, revidente, izvajalce in nadzornike s sedežem zunaj Republike Slovenije)
(1)
Projektanti, revidenti, izvajalci in nadzorniki s sedežem zunaj Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji ponudniki) lahko opravljajo storitve in dejavnosti projektiranja, revidiranja, izvajanja del in gradbenega nadzora v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji, kakor so s tem zakonom določeni za projektante, revidente, izvajalce in nadzornike s sedežem v Republiki Sloveniji, razen če ni s tem zakonom določeno drugače.
(2)
Tuji ponudniki s sedežem v državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ali s sedežem v državi, s katero je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum (v nadaljnjem besedilu: države pogodbenice), ki želijo v Republiki Sloveniji opravljati storitve in dejavnosti projektiranja, revidiranja, izvajanja del in gradbenega nadzora stalno, preko ustanovljene podružnice v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: stalno), ali občasno, čezmejno (v nadaljnjem besedilu: občasno), lahko opravljajo te storitve in dejavnosti v vseh statusnopravnih oblikah, če izpolnjujejo pogoje za zakonito opravljanje dejavnosti v državi sedeža.
(3)
Tuji ponudniki, ki nimajo sedeža v državah pogodbenicah (v nadaljnjem besedilu: tretje države), lahko storitve in dejavnosti projektiranja, revidiranja, izvajanja del in gradbenega nadzora opravljajo pod pogoji iz prejšnjega odstavka, če je izpolnjen pogoj materialne vzajemnosti. Ta je izpolnjen, če ponudniki, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, v državi sedeža tujega ponudnika lahko opravljajo storitve in dejavnosti pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi jih lahko ponujajo v Republiki Sloveniji tuji ponudniki in izpolnjevanje katerih za ponudnika s sedežem v Republiki Sloveniji ni bistveno težje, kakor je v pravnem redu Republike Slovenije predpisano za tuje ponudnike. Če je sedež ponudnika v več tretjih državah, se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, ki je najstrožji.
(4)
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za tuje ponudnike storitev in dejavnosti prostorskega načrtovanja, ki želijo te storitve in dejavnosti opravljati v Republiki Sloveniji.
34.b člen
(zavarovanje odgovornosti za škodo)
(1)
Tuji ponudniki morajo imeti sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo v skladu z določbami tega zakona.
(2)
Za sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo se šteje dokazilo o zavarovanju odgovornosti, sklenjeno v Republiki Sloveniji ali v državi pogodbenici pod pogojem, da to zavarovanje krije škodo, povzročeno v Republiki Sloveniji.
34.c člen
(pristojnost za izvajanje nalog v zvezi z opravljanjem reguliranih poklicev za tuje državljane)
(1)
Naloge pristojnega organa v skladu z zakonom, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij), izvajata Zbornica za arhitekturo in prostor (v nadaljnjem besedilu: ZAPS) in Inženirska zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IZS). ZAPS in IZS izvajata tudi vse naloge v zvezi s priznavanjem poklicnih kvalifikacij državljanom tretjih držav, določene s tem zakonom.
(2)
ZAPS in IZS imata kot pristojna organa v zvezi z izvajanjem nalog iz prejšnjega odstavka vse pravice in obveznosti, ki jih določa Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij za pristojni organ. Če s tem zakonom ni določeno drugače, se za izvajanje teh nalog uporabljajo določbe Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij.
(3)
Naloge iz prvega odstavka tega člena ZAPS in IZS izvajata kot javno pooblastilo po tem zakonu.
34.č člen
(stalno opravljanje reguliranih poklicev za državljane držav pogodbenic)
(1)
Državljani držav pogodbenic, ki želijo stalno opravljati regulirani poklic po tem zakonu, morajo pri ZAPS ali IZS pridobiti odločbo priznanju poklicne kvalifikacije.
(2)
Vloga za priznanje poklicne kvalifikacije se vloži v skladu z Zakonom o priznavanju poklicnih kvalifikacij.
(3)
Poleg pogojev iz Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij je pogoj za izdajo odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije sklenjeno in veljavno zavarovanje odgovornosti za škodo, v skladu z določbami tega zakona.
(4)
Če ZAPS ali IZS v postopku priznavanja poklicne kvalifikacije v skladu z Zakonom o priznavanju poklicnih kvalifikacij posamezniku z odločbo določi ukrep preizkusa poklicne usposobljenosti, v odločbi določi manjkajoče vsebine, ki jih mora kandidat opraviti na strokovnem izpitu. Za izvedbo strokovnega izpita se uporabljajo določbe predpisa, ki ureja strokovne izpite s področja opravljanja inženirskih storitev. Če pa ZAPS ali IZS, v skladu z Zakonom o priznavanju poklicnih kvalifikacij, z odločbo določi ukrep prilagoditvenega obdobja, mora posameznik ZAPS ali IZS predložiti ime mentorja in mentorjevo podpisano izjavo, da bo med prilagoditvenim obdobjem pod njegovim mentorstvom. Mentor mora izpolnjevati pogoje za opravljanje reguliranega poklica, za katerega se kandidat usposablja, določene s tem zakonom, to pa je tudi pogoj za izdajo odločbe o določitvi ukrepa prilagoditvenega obdobja po Zakonu o priznavanju poklicnih kvalifikacij.
(5)
ZAPS ali IZS posameznika vpiše v ustrezni imenik najpozneje v osmih dneh od dokončnosti odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije, če se za regulirani poklic, ki je bil priznan z odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije, vpis v ustrezni imenik zahteva tudi za državljane Republike Slovenije. Posameznik ima pravico opravljati regulirani poklic z dnem dokončnosti odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije.