ReNPVCP – Resolucija o nacionalnem programu...

68. Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007-2011 (skupaj za večjo varnost) (ReNPVCP)

Na podlagi 17. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 25/06 – uradno prečiščeno besedilo) je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 18. decembra 2006 sprejel

R E S O L U C I J O
O NACIONALNEM PROGRAMU VARNOSTI CESTNEGA PROMETA ZA OBDOBJE 2007–2011
(SKUPAJ ZA VEČJO VARNOST) (ReNPVCP)

1. UVOD

Prometna varnost je ena od temeljnih kakovosti prometnega sistema. Vsak udeleženec v prometu ali uporabnik prometne storitve želi imeti tak sistem, ki zadovoljuje njegove potrebe in pričakovanja. V tem pomenu je varen cestni promet tudi odgovornost države, ki ima s svojimi institucijami vpogled in pregled nad prometnim dogajanjem ter potrebne vzvode, s katerimi poleg posameznika posredno ali neposredno lahko vpliva na to področje(*1). Od stopnje varnosti cestnega prometa je odvisna kakovost življenja vseh državljank in državljanov.

Zagotavljanje večje varnosti je mogoče s spodbujanjem udeležencev v prometu k odgovornejšemu vedenju, spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti, z zagotavljanjem varnejših vozil in cestne infrastrukture, kar lahko in morajo udejanjiti načrtovalci, proizvajalci in izvajalci, vzdrževalci ter ustrezne nadzorne službe. V zapletenem sistemu je varnost cestnega prometa odvisna od odgovornega ravnanja posameznika, vzgojno-izobraževalnih in preventivnih organizacij, medijev, represivnih in pravosodnih organov, civilne družbe, gospodarskih družb, vodstev samoupravnih lokalnih skupnosti in ne nazadnje državnih organov. Vsak nosi svoj del odgovornosti za večjo varnost in lahko prispeva k njeni uresničitvi, a zastavljene cilje do leta 2011 lahko dosežemo le s skladnimi ukrepi in skupnim prizadevanjem.

Nacionalni program obravnava strokovno zahtevne in varnostno kar najrazvidnejše probleme v cestnem prometu v Republiki Sloveniji. Temelji na treh skupnih načelih:

-

načelu zaupanja, ki zavezuje upravljavce cest k upoštevanju normativne ureditve, udeležence cestnega prometa pa k upoštevanju prometnih pravil;

-

načelu defenzivnega ravnanja, ki obvezuje udeležence cestnega prometa k pravilnemu, zakonitemu in premišljenemu ravnanju;

-

načelu zaščite varnostno najbolj izpostavljene kategorije udeležencev cestnega prometa, namreč pešcev, kolesarjev, motoristov, mladih voznikov, otrok in drugih šibkejših udeležencev.

Podlaga za pripravo Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program) je 17. člen Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 133/06 – uradno prečiščeno besedilo). Pri pripravi so bili upoštevani tudi Bela knjiga Evropska prometna politika za 2010: čas za odločitev, št. COM 2001 (370), ki jo je sprejela Komisija Evropskih skupnosti 12.9.2001, Sporočilo Komisije Evropske unije Evropski akcijski program za varnost v cestnem prometu – Razpolovitev števila žrtev prometnih nesreč v Evropski uniji do leta 2010, št. COM (2003) 311 z dne 2.6.2003, in Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije (Intermodalnost: Čas za sinergijo) (Uradni list RS, št. 58/06).

Bela knjiga Evropska prometna politika do 2010: čas odločitev opozarja predvsem na sprejemanje ukrepov in izboljšanje možnosti za povečanje prometne varnosti v vseh prometnih podsistemih. Uporabniki storitev poleg prometne varnosti pričakujejo ugodne in prilagodljive vozne razmere – predvsem takrat, ko morajo uporabljati različna prevozna sredstva.

Sporočilo Evropske unije Evropski akcijski program – Razpolovitev števila žrtev prometnih nesreč v Evropski uniji do leta 2010 poudarja, da si bodo države članice delile odgovornost za zmanjšanje števila smrtnih žrtev na cestah za polovico pri doseganju velikopoteznih ciljev cestnoprometne varnosti, upravljanju hitrosti, nevarnostih vožnje mladih voznikov in učinkovitih protiukrepih. Evropski akcijski program spodbuja države članice k sprejetju strogih ukrepov na evropski, pa tudi državni ravni, s katerim bi reševale problem varnosti v cestnem prometu. Zahtevni cilj tega programa obenem krepi njihovo prizadevanje, da se v prostoru Evropske unije ohrani 25.000 življenj na leto do leta 2010.

Resolucija prometne politike Intermodalnost: Čas za sinergijo v celoti sledi velikopoteznemu cilju Evropske unije, da se zmanjša število smrtnih žrtev za polovico. Izhaja iz dejstva, da se je prometna varnost kljub povečanemu obsegu dela za cestni sistem v zadnjem desetletju v povprečju izboljšala, zlasti glede na število nesreč s smrtnim izidom. Med ključnimi razlogi za ta napredek se poudarja pospešena graditev avtocestnega omrežja, izboljšanje voznega parka, izobraževanje in ozaveščanje voznikov ter poostren nadzor nad kršitvami prometnih predpisov.

2. VARNOST CESTNEGA PROMETA V EU IN SLOVENIJI

Leta 2001 je v državah EU umrlo 50.000 ljudi, skupni cilj, ki je bil predlagan leta 2001 in dopolnjen po širitvi EU leta 2004, pa je, da smrtne žrtve do konca leta 2010 ne bi presegle števila 25.000 na leto. Poleg umrlih je v Evropski uniji v prometnih nesrečah vsako leto 1.700.000 telesno poškodovanih.

Graf 1: Primerjava prometne varnosti med državami članicami EU v letu 2004

&fbco;binary entityId="afd499ffb-a12a-406f-8095-3d1a9db7ca19" type="jpg"&fbcc;

Umrljivost v cestnem prometu je odvisna od stopnje razvitosti prometnega sistema in ukrepov, ki jih posamezne države izvajajo za izboljšanje varnosti. Na podlagi podatkov o primerljivosti prometne varnosti Slovenije z državami Evropske unije za leto 2004 nam kazalci števila prometnih nesreč s smrtnim izidom na 1.000.000 prebivalcev razkrivajo, da je takih nesreč za 44% več od povprečja 25 držav članic, kar Republiko Slovenijo uvršča na 20. mesto med njimi.

Število mrtvih v prometnih nesrečah v zadnjih desetih letih upada – razen v letu 2004, ko je na slovenskih cestah umrlo 274 ljudi, poškodovalo pa se jih je približno 13.000. Slovenija je ena izmed evropskih držav, ki ji je v zadnjih desetih letih s širšim družbenim prizadevanjem uspelo zmanjšati število smrtnih žrtev od leta 1995 za 45%.

Preglednica 1: Pregled prometnih nesreč in posledic v obdobju 2001–2005 Kot vir so uporabljeni statistični podatki Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, MNZ–Policija ter podjetja Omega consult d.o.o.

+----+--------------------------------------------+--------------------------+
|Leto|              Prometne nesreče              |        Posledice         |
|    |                                            |                          |
+----+--------+----------+-------------+----------+-----+---------+----------+
|    | Vse   | Nesreče s| Nesreče s |Nesreče z |Mrtvi| Hudo   | Lahko   |
|    |nesreče | smrtnim | telesnimi | mater. |     | telesno | telesno |
|    |        | izidom |   poškod.   | škodo   |     | poškod. | poškod. |
|    |        |          |             |          |     |         |          |
+----+--------+----------+-------------+----------+-----+---------+----------+
|2001| 39.431|       243|        8.956|    30.232| 278|    2.689|     9.984|
|    |        |          |             |          |     |         |          |
+----+--------+----------+-------------+----------+-----+---------+----------+
|2002| 39.601|       239|        9.960|    29.402| 269|    1.571|    12.359|
|    |        |          |             |          |     |         |          |
+----+--------+----------+-------------+----------+-----+---------+----------+
|2003| 41.173|       220|       11.456|    29.497| 242|    1.393|    15.310|
|    |        |          |             |          |     |         |          |
+----+--------+----------+-------------+----------+-----+---------+----------+
|2004| 43.004|       254|       12.467|    30.283| 274|    1.391|    17.332|
|    |        |          |             |          |     |         |          |
+----+--------+----------+-------------+----------+-----+---------+----------+
|2005| 31.094|       230|       10.079|    20.785| 258|    1.266|    13.048|
|    |        |          |             |          |     |         |          |
+----+--------+----------+-------------+----------+-----+---------+----------+

V prizadevanju za izboljšanje cestnoprometne varnosti je Republika Slovenija že leta 2002 sprejela prvi nacionalni program za obdobje 2002–2005. Ovrednotenje tega programa nam pokaže, da se je prometna varnost v zadnjih dveh letih poslabšala in da so bili cilji postavljeni tako, da so sledili spreminjanju pojava brez posebnega dodatnega vpliva države.

Graf 2: Število umrlih v prometnih nesrečah v obdobju 1995–2005 in primerjava z glavnim ciljem prejšnjega Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa v Republiki Sloveniji

&fbco;binary entityId="ac2b810d6-3e74-4240-8503-0edf50405b5f" type="jpg"&fbcc;

V Sloveniji so cilji iz nacionalnega programa za obdobje 2002–2005 delno uresničeni. Leta 2005 je bilo evidentiranih 258 smrtnih žrtev, torej je bi cilj programa dosežen 81-odstotno. Število hudo telesno poškodovanih oseb se je leta 2005 v primerjavi z letom prej zmanjšalo s 1.396 na 1.288 ali za 8%, število laže telesno poškodovanih pa s 17.662 na 13.336 ali za 24%.

3. VIZIJA VARNOSTI CESTNEGA PROMETA – NIČ SMRTNIH ŽRTEV NA CESTAH V SLOVENIJI

Za cestni promet velja, da je od prometnih sistemov najbolj odprt, nenadzorovan in zapleten. Vrsta neustreznih rešitev, posameznih ali skupinskih napak več dejavnikov prispeva svoje k prometnim nesrečam z različnimi posledicami. V iskanju možnih rešitev in ciljev so skandinavski strokovnjaki v letu 1997 potrdili pobudo za sprejetje dolgoročne vizije zagotavljanja varnosti v cestnem prometu z imenom Vizija nič. Njen dolgoročni cilj je skladen tudi z vsebino bele knjige iz leta 2001 in Evropskim akcijskim programom iz leta 2003. Idejo in potrebne ukrepe je v marcu 2001 podprla tudi Vlada Republike Slovenije.

Vizija nič je pozitiven in odgovoren odnos ustvarjalcev in udeležencev cestnoprometnega sistema, ki so s svojim celotnim delovanjem in ravnanjem dolžni preprečiti najhujše posledice prometnih nesreč ter zagotoviti varen dolgoročni cilj: nič mrtvih in nič hudo poškodovanih zaradi prometnih nesreč. Z moralnega vidika je to edini možni dolgoročni cilj vseh humanih družb ter kot takšen jasen in razumljiv cilj vseh sodelujočih ustvarjalcev in udeležencev cestnoprometnega sistema. Vizija nič zato zahteva spremembo razmišljanja in ravnanja oblikovalcev sistema, izvajalcev in prometnih udeležencev. Zavezuje jih k jasnemu odgovornemu ravnanju, kakor to predpisujejo pravila, in k zagotovitvi varnega cestnoprometnega sistema – zgraditev cestne infrastrukture in tehnologija vozil morata preprečevati morebitne napake, ki vodijo v prometne nesreče s hudimi posledicami.

Z Vizijo nič se odgovornost za ustvarjanje varnega sistema prenaša na slehernega soustvarjalca in uporabnika cest, kot takšna pa postaja nosilka humane in politične skrbi za večjo varnost na cestah po vsej Evropski uniji.

Vizija nič obvezuje državne organe in organizacije, organe samoupravnih lokalnih skupnosti, strokovne institucije, organizacije civilne družbe in posameznike, da vse svoje odločitve in ravnanje usmerijo k njeni uresničitvi.

4. SMOTRI IN CILJI

Osnovno izhodišče za postavitev smotrov in cilja narekujejo dejstva in pričakovanja slovenske družbe, da se v naslednjih petih letih izboljša varnost in zagotovi sledljivost evropskim ciljem.

Smotri nacionalnega programa so:

-

dvig prometnovarnostne kulture na primerljivo raven z državami, ki imajo razvito varnostno kulturo;

-

z medsebojnim povezovanjem državne ravni s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi in civilno družbo kar najbolj povečati obstoječe vire;

-

izboljšati uporabnost in varnost cestnega okolja, vse od načrtovanja, izvedbe, vzdrževanja in nadzora;

-

z vzgojo, izobraževanjem ter preventivnimi in represivnimi ukrepi spremeniti slabe načine vedenja v prometu.

Skupni cilj držav članic je, da se do leta 2010 v cestnem prometu ohrani čim več življenj in prepolovi število žrtev. Temu cilju sledi tudi nacionalni program, ki predvideva, da število umrlih v prometnih nesrečah leta 2011 ne bi bilo večje od 124. Tako bi glede na gibanje zadnjih let, ko je umrlih v nesrečah glede na pretekla leta v povprečju manj, do leta 2011 ohranili približno 600 življenj. Za izhodišče se uporablja leto 2001, ko je pri nas izgubilo življenje 278 ljudi. Glede na evropski cilj, da se do leta 2010 za polovico zmanjša število mrtvih, to pomeni, da bi v Sloveniji vsako leto ohranili 15 življenj. Ker je nacionalni program pripravljen za leta 2007 do 2011, bi v tem obdobju skupaj ohranili približno 600 življenj.

Graf 3: Prikaz linearnega zmanjšanja števila umrlih med 2001 in 2005 ter predvideno zmanjšanje med 2006 in 2011

&fbco;binary entityId="a77f44a1d-4582-4dcf-94a9-ae588695be1a" type="jpg"&fbcc;

Za dosego tega cilja je bilo preverjeno in simulirano več vrst scenarijev. Ugotovljeno je bilo, da bi s scenarijem, ki bo vključeval obsežne in vsebinsko domiselne akcije po medijih, poostren in dosleden nadzor cestnega prometa, takojšnje in smiselne ukrepe na cestah ter takojšnje kaznovanje kršiteljev, s stalnimi posegi in sprotnim spremljanjem stanja prometne varnosti, hitrim odzivanjem na ugotovljene pomanjkljivosti in predvsem pospešeno dejavnostjo, medsebojno usklajeno in usmerjeno k cilju, zmanjšali število umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah, saj bi bilo mrtvih v letu 2007 manj kakor 200. Če bi se to zgodilo že letos, pa je v letu 2011 ob predvidenem nadaljevanju usklajenega, neprekinjenega, akcijskega, vsebinsko domiselnega, stalnega in vztrajnega dela vseh subjektov mogoče doseči še nižjo številko – med 120 in 130 umrlih v prometnih nesrečah.

Graf 4: Število umrlih glede na tri možne scenarije

&fbco;binary entityId="ad4ad588e-2507-41c3-8f57-3453d3906ac7" type="jpg"&fbcc;

Grafikon prikazuje stanje glede na možne scenarije, in sicer:

Scenarij 1: Brez dodatnih dejavnosti

Dejavnosti in njihov obseg se po tem scenariju ne bodo spreminjali, saj gre zgolj za nadaljevanje že obstoječih akcij in ukrepov, brez sprejemanja novih korenitih ukrepov.

Scenarij 2: Izvajanje nekaterih dodatnih dejavnosti

Po tem scenariju bodo subjekti izvajali stalne dejavnosti – obstoječe in nove, sveže, aktualnejše akcije, se hitro odzivali na ugotovljene pomanjkljivosti ter predvsem delovali aktivneje, bolj usklajeno in usmerjeno k cilju, torej k zmanjševanju števila umrlih v prometnih nesrečah.

Scenarij 3: Izvajanje vseh dejavnosti, predvidenih z nacionalnim programom

Ta scenarij predvideva vključevanje v obsežne in vsebinsko domiselne akcije po medijih, poostren in dosleden nadzor, takojšnje ukrepe na cestah in takojšnje kaznovanje kršiteljev z zagroženimi kaznimi. Lahko bi ga imenovali tudi šok scenarij. Skupaj s scenarijem št. 2 se bo število umrlih v prometnih nesrečah močno zmanjšalo.

Z boljšim usklajevanjem in stalnim medsebojnim sodelovanjem lahko bistveno izboljšamo stanje prometne varnosti.

Z boljšim usklajevanjem in stalnim medsebojnim sodelovanjem lahko bistveno izboljšamo stanje prometne varnosti tako, da bo do leta 2011 na slovenskih cestah ohranjenih 600 življenj.

Zavedati se moramo, da je ohraniti tako veliko človeških življenj izjemno težko, saj naš prostor še ni prevzel organizacijske in vedenjske kulturne ravni narodov, ki so to dosegli z izjemnim sodelovanjem v vseh plasteh odločanja, z dolgoletnim prizadevanjem in povezanostjo vseh družbenih dejavnikov.

5. STRATEGIJA DOSEGANJA CILJEV IN IZVAJANJA UKREPOV

Strategija doseganja ciljev in izvajanja ukrepov (v nadaljnjem besedilu: strategija nacionalnega programa) zagotavlja načrtno približevanje zastavljenim ciljem in njihovo doseganje. Ustvarja podlago za skupno načrtovanje, izvajanje programa in vključitev vseh možnih dejavnosti in subjektov, ki so dolžni ali želijo kakor koli prispevati k varnosti v cestnem prometu. Omogoča sinergijo delovanja vseh organov na tem področju ob nenehnem usmerjanju, usklajevanju, nadzoru in vrednotenju vseh nadaljnjih strategij. Za uveljavitev strategije nacionalni program v splošnem predvideva uresničitev naslednjih osnovnih strateških nalog na državni in lokalni ravni.

Na državni ravni:

-

vzpostaviti in zagotoviti kar najboljšo organizacijsko in funkcionalno sestavo,

-

zagotoviti horizontalno in vertikalno usklajevanje,

-

opredeliti finančno strategijo in zagotoviti sistemske vire,

-

zagotoviti programu družbeno-politično podporo.

Na lokalni ravni:

-

sprejeti program varnosti cestnega prometa z opredeljenimi cilji, nosilci in nalogami,

-

izvajati naloge, ki se nanašajo na varen in nemoten promet na občinskih cestah,

-

podpirati dejavnosti svetov za preventivno delovanje na področju cestnoprometne varnosti,

-

sodelovati z nosilci programa varnosti cestnega prometa na svojem območju.

Strategija nacionalnega programa zagotavlja:

-

identifikacijo splošnih in specifičnih problemov prometne varnosti,

-

povezavo z ustreznimi mednarodnimi institucijami za spremljanje, sodelovanje in upoštevanje zahtev evropske skupnosti pri uresničevanju skupnih ciljev glede varnosti cestnega prometa ter upoštevanje in vključitev zahtev v posamezne strateške programe,

-

identifikacijo vseh subjektov, ki lahko kakor koli sodelujejo pri izvajanju nacionalnega programa, in potencialnih partnerjev,

-

postopen premik iz akcij v dejavnosti, kar pomeni omogočanje sistematičnega trajnega izvajanja dejavnosti,

-

vzpostavitev sistematičnega zbiranja, analiziranja in vzdrževanja podatkov, potrebnih za spremljanje učinkovitosti izvajanja programa,

-

sodelovanje in sistemsko vključevanje mednarodnih in domačih raziskav v operativne rešitve,

-

prožnost programa, ki bo omogočil neposreden odziv na nepredvidene prometno-varnostne razmere,

-

preglednost strategij, da bo mogoče slediti približevanju zastavljenim ciljem v vseh časovnih presekih,

Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007–2011 (skupaj za večjo varnost) (ReNPVCP)

Časovnica