na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 110-5388/2002, stran 13132 DATUM OBJAVE: 18.12.2002
VELJAVNOST: od 2.1.2003 / UPORABA: od 2.1.2003
RS 110-5388/2002
Verzija
9 / 9
Čistopis se uporablja od 1.11.2025 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 22.2.2026: AKTUALEN.
5388. Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD)
o razglasitvi zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD)
Razglašam zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 27. novembra 2002.
Št. 001-22-144/02
Ljubljana, dne 6. decembra 2002.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O IZVAJANJU REJNIŠKE DEJAVNOSTI (ZIRD)
O IZVAJANJU REJNIŠKE DEJAVNOSTI (ZIRD)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(1)
Ta zakon ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje te dejavnosti, način izvajanja rejniške dejavnosti, spremljanje izvajanja te dejavnosti in njeno financiranje ter druga vprašanja, povezana z izvajanjem rejniške dejavnosti.
(2)
V zakonu uporabljani izrazi rejnik, otrok, kandidat, sorodnik, socialni delavec in drugi izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljani kot nevtralni za moške in ženske.
2. člen
(1)
Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, nameščenih v rejniško družino na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja ali drugega zakona in je namenjeno otrokom, ki začasno ne morejo prebivati v biološki družini.
(2)
Rejniška dejavnost je dejavnost rejniških družin, ki izvajajo rejništvo. Izvajanje rejniške dejavnosti je enotno urejeno za vse rejnike, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(3)
Rejnik je oseba, ki izvaja rejniško dejavnost pod pogoji, ki jih predpisuje ta zakon in v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja.
(4)
Rejniška družina je družina, v kateri se izvaja rejniška dejavnost. Sestavljajo jo rejnik in vse osebe, ki živijo z rejnikom.
(5)
Otrok je mladoletna oseba, ki se namesti v rejniško družino na podlagi odločbe o namestitvi otroka v rejništvo.
(6)
Center otroka je tisti center za socialno delo, ki je v skladu z določbami zakona, ki ureja socialno varstvo, krajevno pristojen za mladoletno osebo ali osebo, ki iz razlogov, določenih v tem zakonu, ostane v rejniški družini po polnoletnosti.
(7)
V rejnino se šteje povračilo stroškov za oskrbo otroka (v nadaljnjem besedilu: oskrbnina) in plačilo za opravljeno delo rejnika (v nadaljnjem besedilu: plačilo dela).
3. člen
(1)
Ministrstvo, pristojno za družino (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) vodi listo kandidatov za imenovanje komisij po tem zakonu. Listo sestavljajo vsi strokovni delavci centrov za socialno delo v Republiki Sloveniji za področje rejništva, ki so razdeljeni v šest podskupin po teritorialnem načelu. Vsaka podskupina na svojem območju izbere tudi enega rejnika in eno strokovno usposobljeno osebo za delo z otroki, ki se jih vpiše na listo.
(2)
Iz liste iz prejšnjega odstavka se oblikujejo naslednje komisije: komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti, komisija za priznanja ter komisije za določitev zvišanja plačila dela.
(3)
Natančnejše kriterije za sestavo komisij, imenovanje članov in način dela komisij iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za družino (v nadaljnjem besedilu: minister).
4. člen
Sredstva za izvajanje rejniške dejavnosti se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
II. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI OSEBA, KI ŽELI IZVAJATI REJNIŠKO DEJAVNOST
5. člen
(1)
Oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, mora:
-
imeti stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
-
imeti zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo,
-
biti polnoletna.
(2)
V izjemnih primerih, če se glede na vse okoliščine ugotovi, da je to nedvomno v otrokovo korist, lahko izvaja rejniško dejavnost tudi oseba, ki ima nižjo izobrazbo od izobrazbe, kot je določena v prejšnjem odstavku.
6. člen
Rejnik ne more biti:
-
oseba, ki ji je odvzeta starševska skrb,
-
oseba, ki živi skupaj z osebo, kateri je odvzeta starševska skrb,
-
oseba, ki ni poslovno sposobna,
-
oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ter kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog;
-
oseba, ki živi skupaj z osebo, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ter kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog.
7. člen
(1)
Otrokov sorodnik lahko izvaja rejniško dejavnost, če sodišče glede na okoliščine posameznega primera ugotovi, da je to v otrokovo korist.
(2)
Za otrokove sorodnike se po tem zakonu štejejo: stara mati, stari oče, stric, teta, brat in sestra.
III. POSTOPEK PRIDOBITVE DOVOLJENJA ZA IZVAJANJE REJNIŠKE DEJAVNOSTI
8. člen
(1)
Oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, vloži vlogo za izvajanje rejniške dejavnosti z ustreznimi dokazili pri krajevno pristojnem centru za socialno delo glede na njeno stalno prebivališče (v nadaljnjem besedilu: center rejnika).
(2)
Vlogo iz prejšnjega odstavka vloži kandidat, ki želi izvajati rejniško dejavnost, na posebnem obrazcu.
9. člen
(1)
Center rejnika po prejemu vloge iz prejšnjega člena ugotovi, ali kandidat izpolnjuje pogoje iz 5. člena tega zakona in ni katerega od zadržkov iz 6. člena tega zakona.
(2)
Center rejnika izdela oceno o primernosti kandidata in njegove družine za izvajanje rejniške dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: ocena) ob upoštevanju kriterijev iz 31. člena tega zakona.
10. člen
Ministrstvo vsako leto najkasneje do konca septembra določi, glede na potrebe po rejništvu, potrebno število novih rejnikov in o tem seznani vse centre za socialno delo.
11. člen
Center rejnika pošlje ministrstvu vloge in ocene za posamezne kandidate, ki želijo izvajati rejniško dejavnost, najkasneje do konca leta.
12. člen
(1)
Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti iz 3. člena tega zakona izmed vseh prejetih vlog kandidatov izbere število kandidatov, ki ustreza potrebam iz 10. člena tega zakona ter so po strokovni presoji komisije glede na namen in vsebino izvajanja rejniške dejavnosti primerni za izvajanje rejniške dejavnosti.
(2)
Komisija iz prejšnjega odstavka napoti izbrane kandidate na usposabljanje za izvajanje rejništva.
(3)
Vsebino, izvajalca in trajanje usposabljanja predpiše minister.
(4)
Sredstva, potrebna za usposabljanje, se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
13. člen
Na podlagi v celoti uspešno zaključenega usposabljanja ministrstvo izda kandidatom dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje) in jih vpiše v evidenco izdanih dovoljenj.
14. člen
(1)
Če sodišče pri odločanju o namestitvi otroka v rejništvo v skladu z določbami zakona, ki ureja družinska razmerja, ugotovi, da bi bila namestitev v rejništvo k sorodniku v otrokovo korist, za rejnika imenuje sorodnika, ki se s takim izvajanjem rejništva strinja in izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti, kot so določeni v tem zakonu, tudi če sorodnik pred tem nima dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti. Pri odločitvi o namestitvi otroka v rejništvo k sorodniku sodišče upošteva oceno centra rejnika o primernosti sorodnika in oceno centra otroka, ali je taka oblika rejništva v otrokovo korist. Izvršljiva odločba o namestitvi otroka v rejništvo k sorodniku se šteje za izdano dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti za čas trajanja namestitve otroka.
(2)
Izvršljivo odločbo o namestitvi otroka v rejništvo k sorodniku pošlje sodišče centru otroka in centru rejnika. Po prejemu izvršljive odločbe center rejnika vpiše sorodnika, h kateremu bo z izvršljivostjo odločbe otrok nameščen v rejništvo, v evidenco izdanih dovoljenj in ga napoti na usposabljanje, določeno v 12. členu tega zakona.
(3)
Sodišče izjemoma odloči o namestitvi otroka v rejništvo v skladu z določbami zakona, ki ureja družinska razmerja, k osebi, ki nima dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti in ni otrokov sorodnik iz 7. člena tega zakona, če ta oseba izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti, kot so določeni v tem zakonu, in soglaša s takim izvajanjem rejništva ter je otroku zaradi njegovih potreb le s tako obliko rejništva mogoče zagotoviti varstvo in vzgojo v njegovo največjo korist. Pri odločitvi o namestitvi otroka v rejništvo k tej osebi sodišče upošteva oceno centra rejnika o primernosti te osebe za izvajanje rejniške dejavnosti in oceno centra otroka, ali je taka oblika rejništva v otrokovo korist. Izvršljiva odločba o namestitvi otroka v rejništvo k tej osebi se šteje za izdano dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti za čas trajanja namestitve otroka.
(4)
Izvršljivo odločbo o namestitvi otroka v rejništvo k osebi iz prejšnjega odstavka pošlje sodišče centru otroka in centru rejnika. Po prejemu izvršljive odločbe center rejnika vpiše osebo, h kateri bo z izvršljivostjo odločbe otrok nameščen v rejništvo, v evidenco izdanih dovoljenj in jo napoti na usposabljanje, določeno v 12. členu tega zakona.
(5)
Rejnik, ki na podlagi tega člena izvaja rejniško dejavnost, lahko pridobi dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti v skladu z določbami 8. do 13. člena tega zakona, pri čemer mu ni treba znova opravljati usposabljanja, določenega v 12. členu tega zakona.
15. člen
Ministrstvo vodi evidenco izdanih dovoljenj, ki vsebuje osebne podatke rejnikov.
16. člen
(1)
Rejniku preneha dovoljenje, če:
-
odjavi izvajanje rejniške dejavnosti,
-
se opravi odvzem dovoljenja,
-
umre.
(2)
Ministrstvo odvzame dovoljenje na predlog centra rejnika, če:
-
rejnik izvaja rejniško dejavnost v nasprotju s koristmi otroka,
-
se ugotovi kateri izmed razlogov iz 6. člena tega zakona,
-
rejnik ne opravi usposabljanja v skladu z 28. členom tega zakona,
-
rejnik ne začne izvajati rejniške dejavnosti v treh letih po pridobitvi dovoljenja,
-
rejnik po strokovni oceni centra ni več primeren za izvajanje rejniške dejavnosti,
-
rejnik pet let ni imel nameščenega otroka.
(3)
V primerih iz prvega odstavka tega člena ministrstvo rejnika izbriše iz evidence izdanih dovoljenj.
(4)
Rejnika, ki je v skladu z drugim in četrtim odstavkom 14. člena tega zakona vpisan v evidenco izdanih dovoljenj, center rejnika izbriše iz evidence izdanih dovoljenj s potekom časa namestitve otroka, določenega v sodni odločbi, in rejnika o tem obvesti. Če se rejniška pogodba podaljša v skladu s prvim ali tretjim odstavkom 46. člena tega zakona, center rejnika opravi izbris iz evidence izdanih dovoljenj s potekom časa te namestitve.
17. člen
Minister predpiše vsebino vloge iz 8. člena tega zakona, vrste dokazil, ki jih je potrebno priložiti vlogi ter kriterije za delo komisije za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti.
IV. POGOJI IN POSTOPEK ZA IZVAJANJE REJNIŠKE DEJAVNOSTI KOT POKLIC
18. člen
(1)
Rejnik izvaja rejniško dejavnost kot poklic, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon, in je vpisan v register iz drugega odstavka 19. člena tega zakona.
(2)
Rejnik, ki želi izvajati rejniško dejavnost kot poklic, vloži vlogo za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic pri centru rejnika.
(3)
Rejnik, ki želi izvajati rejniško dejavnost kot poklic, mora imeti dovoljenje in ne sme:
-
biti v delovnem razmerju za polni delovni čas,
-
biti družbenik oziroma delničar gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, oziroma ustanovitelj zavodov ter zadrug, ki je hkrati poslovodna oseba in na tej podlagi vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
-
biti upokojen,
-
opravljati druge dejavnosti, na podlagi katere je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
19. člen
(1)
Center rejnika po pregledu vloge in dokazil ugotovi, ali rejnik izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic in o tem izda odločbo. Če rejnik izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic, center rejnika z odločbo odloči tudi o dnevu vključitve v obvezna socialna zavarovanja, določena v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo in družinske prejemke, trg dela ter zavarovanje za dolgotrajno oskrbo (v nadaljnjem besedilu: obvezna socialna zavarovanja). Vključitev v obvezna socialna zavarovanja je mogoča z naslednjim dnem po prenehanju vključitve v obvezna socialna zavarovanja iz drugega naslova, vendar ne pred dnem vložitve vloge za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic. O pritožbi zoper odločbo odloča ministrstvo. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
(2)
Ministrstvo po pregledu vloge in dokazil iz prejšnjega odstavka ugotovi ali rejnik izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic.
(2)
Rejnika, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic, center rejnika vpiše v register izvajanja rejniške dejavnosti kot poklic (v nadaljnjem besedilu: register) in ga prijavi v obvezna socialna zavarovanja.
(4)
Ministrstvo rejnike iz prejšnjega odstavka vpiše v register z naslednjim dnem po prenehanju vključitve v obvezna zavarovanja iz drugega naslova, vendar ne pred dnem vložitve vloge za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic.
20. člen
Register vodi ministrstvo, vanj pa se vpisujejo osebni podatki rejnika, datum začetka izvajanja in datum prenehanja izvajanja rejništva kot poklic.
21. člen
(1)
Rejnika, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, center rejnika opravi izbris iz registra in ga odjavi iz obveznih socialnih zavarovanj, če:
-
rejnik ne želi več izvajati rejniške dejavnosti kot poklic, z zadnjim dnem, ko še izvaja rejniško dejavnost kot poklic,
-
se rejnik zaposli za polni delovni čas, postane družbenik oziroma delničar gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, oziroma ustanovitelj zavodov ter zadrug, ki je hkrati poslovodna oseba in na tej podlagi vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se upokoji, prične opravljati drugo dejavnost, na podlagi katere je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, z dnem pred upokojitvijo ali pred pričetkom zaposlitve oziroma opravljanja druge dejavnosti ali pred pridobitvijo položaja družbenika oziroma delničarja gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, oziroma ustanovitelja zavodov ter zadrug, ki je hkrati poslovodna oseba,
-
rejnik ne izpolnjuje normativa, določenega s tem zakonom, z dnem, ko mu poteče pravica iz 59. člena tega zakona,
-
rejniku preneha dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti ali se dovoljenje odvzame, z dnem prenehanja oziroma odvzema dovoljenja.
(2)
Center rejnika z odločbo odloči o prenehanju izvajanja rejniške dejavnosti kot poklic, odjavi iz obveznih socialnih zavarovanj ter o dnevu odjave, če za to obstaja razlog iz prejšnjega odstavka. O pritožbi zoper odločbo odloča ministrstvo. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
22. člen
Vsebino vloge za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic predpiše minister.
V. NORMATIVI ZA IZVAJANJE REJNIŠKE DEJAVNOSTI
23. člen
(1)
Rejnik ima lahko istočasno nameščene največ tri otroke.
(2)
Izjemoma ima lahko rejnik istočasno nameščeno tudi večje število otrok, če gre za namestitev bratov in sester ali če je namestitev otroka k določenemu rejniku v otrokovo posebno korist.
(3)
Rejnik, ki je vpisan v evidenco izdanih dovoljenj v skladu z drugim in četrtim odstavkom 14. člena tega zakona, ima na tej podlagi lahko nameščenega otroka oziroma otroke, za katere je sodišče odločilo o tovrstni namestitvi v skladu z določbami zakona, ki ureja družinska razmerja.
24. člen
Rejnik, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, mora imeti otroka ali polnoletno osebo, za katero je v skladu s tem zakonom podaljšana veljavnost rejniške pogodbe, nameščeno za obdobje celega meseca.
(2)
Normativ iz prejšnjega odstavka je lahko znižan. Razlog za znižani normativ so specifične otrokove potrebe, kot je rejništvo za hudo bolnega otroka, otroka z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju, zlorabljenega, trpinčenega, vedenjsko ali osebnostno motenega otroka. V primeru znižanega normativa mora imeti rejnik nameščenega vsaj enega otroka za obdobje celega meseca.
(3)
Znižani normativ in trajanje znižanega normativa določi komisija za določitev znižanega normativa in zvišanja plačila dela na podlagi skupnega pisnega predloga centra otroka in centra rejnika.
VI. DOLŽNOSTI REJNIKA
25. člen
(1)
Osnovne dolžnosti rejnika so:
-
pripraviti sebe in družino na prihod otroka,
-
truditi se za čim hitrejšo prilagoditev otroka v rejnikovem domu in za ustrezno ravnanje vseh članov rejnikove družine z otrokom,
-
nuditi pomoč otroku ob prilagajanju na novo okolje,
-
otroka primerno negovati, vzgajati in mu nuditi primerno nastanitev, prehrano, obleko in obutev ter šolske in osebne potrebščine,
-
nuditi otroku primerne igrače, osnovne športne pripomočke in druge pripomočke manjše vrednosti za različne aktivnosti,
-
skrbeti za krepitev in ohranjanje zdravja otroka ter mu, če je to potrebno, priskrbeti ustrezno zdravstveno oskrbo preko izbranega osebnega zdravnika,
-
pridobivati informacije in sprejemati odločitve, ki so povezane z otrokovim vsakdanjim življenjem (seznanitev z ocenami in šolskim uspehom, odhod v šolo v naravi, odhod na počitnice, izbira osebnega zdravnika, seznanitev z informacijami o otrokovem zdravstvenem stanju, seznanitev z drugimi osebnimi podatki, ki se nanašajo na otroka in so neizogibno potrebni za izvajanje rejniških dolžnosti ipd.),
-
zastopati otroka v postopku izdaje in vročitve osebne izkaznice ter izdaje in vročitve potnega lista,
-
skrbeti za otrokov pravilen odnos do učenja in dela in za privzgojitev delovnih navad,
-
skrbeti za vključitev otroka v poklicno usposabljanje ali ustrezno zaposlitev,
-
skrbeti za razvijanje in izoblikovanje pozitivne samopodobe otroka,
-
pripraviti otroka na odhod iz rejniške družine.
(2)
Ne glede na določbe zakona, ki ureja prijavo prebivališča, o prijavi stalnega prebivališča, lahko rejnik, če s tem soglaša, prijavi stalno prebivališče otroku s soglasjem obeh staršev na naslovu, kjer je otrok nameščen v rejništvo. Soglasje drugega starša pri prijavi stalnega prebivališča otroka ni potrebno, če ni več živ, ni znan, ni znano njegovo prebivališče, mu je odvzeta ali v tem delu omejena starševska skrb ali je zadržan izvajati starševsko skrb. Če je otrok postavljen pod skrbništvo, soglasje da otrokov skrbnik.
(3)
Ne glede na prejšnji odstavek lahko rejnik prijavi stalno prebivališče otroku na naslovu, kjer je otrok nameščen v rejništvo, tudi brez soglasja staršev, če center otroka na podlagi izvršljive odločbe sodišča o prvem podaljšanju izrečenega ukrepa odvzema otroka staršem v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, oceni, da se razmere v matični družini ne izboljšujejo.
(4)
Rejnik spremlja otroka na zdravstvene preglede, če je to potrebno. Rejnik obvešča starše o zdravstvenih posebnostih otroka v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice, če starševska skrb v tem delu ni omejena.
(5)
Če je otrok bolan ali prejema terapijo, sta dolžnost in odgovornost rejnika enaka dolžnosti in odgovornosti starša pri zdravstveni obravnavi ter spremljanju otroka.
(6)
Rejnik mora centru rejnika sporočiti vsako spremembo, ki vpliva na izpolnjevanje pogojev iz 6. člena tega zakona.
26. člen
(1)
Z namestitvijo otroka v rejništvo ostanejo staršem ali skrbniku tiste pravice in obveznosti, določene z zakonom, ki ureja družinska razmerja, ki so združljive z namenom rejništva, razen če te zaradi varovanja koristi otroka staršem ali skrbniku niso odvzete ali omejene.
(2)
Rejnik je dolžan omogočati in spodbujati stike med otrokom in starši, razen v primeru, ko so staršem stiki omejeni ali prepovedani na podlagi odločbe pristojnega organa.
27. člen
(1)
Rejnik mora vsa pomembnejša vprašanja glede otrokove oskrbe in vzgoje urejati sporazumno z otrokovimi starši oziroma skrbnikom in s centrom otroka. V ta namen mora sodelovati v individualni projektni skupini, ki jo center otroka imenuje za obravnavo posameznega otroka.
(2)
Rejnik je dolžan upoštevati navodila centra otroka, centra rejnika in dogovore individualne projektne skupine.
(3)
Rejnik se je dolžan vključevati tudi v dejavnosti, ki jih v zvezi z izvajanjem rejniške dejavnosti organizira center rejnika.
28. člen
(1)
Rejnik se mora najmanj enkrat v treh letih udeležiti usposabljanj, katerih vsebino, izvajalca in trajanje predpiše minister.
(2)
Sredstva, potrebna za usposabljanje, se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
(3)
Rejnik se mora enkrat letno udeležiti tudi usposabljanja, ki ga organizira in financira center za socialno delo v skladu z 42. členom tega zakona, razen če se udeleži drugega usposabljanja po svoji izbiri. V tem primeru rejnik centru rejnika predloži potrdilo o udeležbi, pri čemer stroške tega usposabljanja krije rejnik sam. V primeru vsebinske neustreznosti takšnega usposabljanja, center rejnika ne prizna izpolnitev pogoja iz tega člena.
(4)
Center rejnika zagotavlja rejniku na njegovo pobudo, na enak način, kot to velja za strokovne delavce in strokovne sodelavce centra, vključitev v supervizijo. Supervizija se lahko izvaja tudi individualno. Za namen organiziranja in izvajanja supervizije se uporabljajo določbe zakona, ki urejajo socialno varstvo, o javnih pooblastilih socialne zbornice.
VII. NALOGE CENTROV ZA SOCIALNO DELO PRI IZVAJANJU REJNIŠKE DEJAVNOSTI
Naloge pri izboru kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti
29. člen
(1)
Pri pridobivanju novih rejniških družin so se centri za socialno delo dolžni aktivno vključiti na območju, za katerega so krajevno pristojni.
(2)
Vsem zainteresiranim so dolžni predstaviti namen rejništva, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati rejniki, postopke pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, način dela v rejništvu ter pravice in dolžnosti rejnikov.
30. člen
(1)
Center za socialno delo je dolžan vsem, ki želijo izvajati rejniško dejavnost, izročiti obrazec vloge iz 8. člena tega zakona in jih seznaniti s postopkom za pridobitev dovoljenja.
(2)
Po prejemu vloge center rejnika postopa v skladu z 11. členom tega zakona.
31. člen