Pravilnik o ravnanju ob izrednih dogodkih

5321. Pravilnik o ravnanju ob izrednih dogodkih

Na podlagi 76. člena in tretjega odstavka 78. člena zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 85/00) izdaja minister za promet

P R A V I L N I K
o ravnanju ob izrednih dogodkih

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(Vsebina pravilnika)

(1)

Ta pravilnik vsebuje določbe o dolžnostih upravljavca in prevoznikov pri reševanju oseb ter o ukrepih za vzpostavljanje železniškega prometa, obveščanje, ugotavljanje vzrokov, preiskavo, evidentiranje, statistično spremljanje in objavljanje podatkov o izrednih dogodkih in motnjah.

(2)

Določbe tega pravilnika veljajo za proge, za industrijske tire in proge drugih železnic, če zakon o varnosti v železniškem prometu ne določa drugače.

II. OPREDELITEV IZREDNIH DOGODKOV

2. člen

(Izredni dogodek)

(1)

Izredni dogodek v železniškem prometu je nesreča ali nezgoda.

(2)

Po vzrokih nastanka se izredni dogodki delijo na:

1.

izredne dogodke, ki so nastali zaradi osebnih napak pri opravljanju železniškega prometa in tehničnih napak na sredstvih, za katere so odgovorni upravljavec ali prevozniki;

2.

izredne dogodke, ki so nastali zaradi višje sile, nepazljivosti ali zlonamernih dejanj potnikov in tretjih oseb, za katere se šteje, da zanje ni odgovoren upravljavec ali prevozniki.

3. člen

(Nesreče)

(1)

Nesreča je izredni dogodek v železniškem prometu, v katerem je:

1.

ena ali več oseb izgubilo življenje, pri čemer se šteje za mrtvo osebo oseba, ki umre v izrednem dogodku na kraju samem ali 30 dni po izrednem dogodku zaradi poškodb, dobljenih pri izrednem dogodku (smrtne poškodbe);

2.

bila huje poškodovana ena ali več oseb, pri čemer je huje poškodovana oseba oseba, katere telesne poškodbe, dobljene pri izrednem dogodku, zahtevajo zdravniško nego in zdravljenje, zaradi katerih je ta oseba po oceni zdravnika ali zdravstvene ustanove nezmožna za delo več kot 14 dni od dneva poškodbe;

3.

nastala precejšnja gmotna škoda, pri čemer je precejšnja gmotna škoda škoda, ki je ocenjena na voznih sredstvih, progi, objektih in napravah na več kot 10.000 EUR, preračunano po tečaju tolarja na dan izrednega dogodka; v ta znesek se vračuna tudi vrednost direktnih stroškov odprave posledic izrednega dogodka (material, delovna sila ipd.), brez zneska škode na stvareh, ki so bile prevzete na prevoz, in škode na poškodovanih cestnih vozilih pri izrednem dogodku na nivojskih prehodih;

4.

nastala večja prekinitev v železniškem prometu, pri čemer je večja prekinitev železniškega prometa prekinitev prometa, ki traja več kot 6 ur.

(2)

Nesreča je tudi vsako trčenje vlakov, nalet, oplaženje in iztirjenje vlaka ne glede na posledice.

1.

Trčenje vlakov je, če vlak trči v čelo, bok ali na sklep drugega vlaka, bodisi da vozita oba ali le eden izmed njiju, ne glede na smer vožnje.

2.

Nalet vlaka je, če vlak:

-

naleti na premikalni sestav ali posamična vozila, ki stojijo na tiru ali se premikajo in obratno;

-

naleti na tirni zaključek.

3.

Oplaženje vlaka je, če kar koli z boka oplazi vlak.

4.

Iztirjenje vlaka je, če se iztiri eno ali več železniških vozil v vlaku.

(3)

Če se ugotovi, da smrt ali poškodba oziroma škoda ni nastala v zvezi z železniškim prometom ali je smrt posledica samomora oziroma poškodba poskusa samomora, se takšen dogodek ne šteje za izredni dogodek, čeprav ima kriterij za nesrečo.

4. člen

(Nezgode)

(1)

Nezgoda je izredni dogodek v železniškem prometu, v katerem je:

1.

bila ena ali več oseb lažje poškodovana, pri čemer je lažje poškodovana oseba, katere telesne poškodbe, dobljene pri izrednem dogodku, po oceni zdravnika ali zdravstvene ustanove ne spadajo v skupino huje poškodovanih oseb;

2.

nastala manjša gmotna škoda, pri čemer je manjša gmotna škoda, ki je ocenjena škoda na voznih sredstvih, progi, objektih in napravah na 5.000 do 10.000 EUR, preračunano po tečaju tolarja na dan izrednega dogodka; v ta znesek se vračuna tudi vrednost direktnih stroškov odprave posledic izrednega dogodka (material, delovna sila ipd.), brez zneska škode na stvareh, ki so bile prevzete na prevoz, in škode na poškodovanih cestnih vozilih pri izrednem dogodku na nivojskih prehodih;

3.

nastala manjša prekinitev železniškega prometa, pri čemer je manjša prekinitev železniškega prometa prekinitev prometa, ki traja od 1 do 6 ur.

(2)

Za nezgodo se šteje tudi naslednje ogrožanje ali oviranje železniškega prometa:

1.

preprečeno trčenje vlakov;

2.

preprečen nalet vlaka;

3.

prevoz vlaka skozi postajo ali postajališče, kjer ima po voznem redu ali nalogu postanek;

4.

prevoz vlaka ali progovnega vozila mimo signala, ki prepoveduje nadaljnjo vožnjo, vozna pot pa ni bila zavarovana;

5.

iztirjenje pri premiku;

6.

nalet in oplaženje pri premiku, kadar naleti ali oplazi eno ali več vozil pri premiku kamor koli, razen na vlak;

7.

požar ali eksplozija na vlaku, vozilih in objektih infrastrukture, ki ogroža železniški promet;

8.

trčenja, oplaženja, naleti in iztirjenja progovnih vozil;

9.

prevoz vlaka ali progovnega vozila preko nivojskega prehoda, na katerem se promet zavaruje z napravami za zavarovanje prometa, če promet na nivojskem prehodu ni zavarovan s temi napravami ali fizično;

10.

strganje vlaka;

11.

okvara zračne zavore pri vlaku med vožnjo;

12.

prekoračitev predpisane hitrosti.

III. OBVEŠČANJE O IZREDNIH DOGODKIH

5. člen

(Obveščanje o izrednih dogodkih)

(1)

O izrednem dogodku je treba na najhitrejši način obvestiti progovnega prometnika ali prometnika. Obvestilo odda tista oseba, ki je bila v izrednem dogodku udeležena, ki ga je opazila ali je zanj izvedela neposredno po dogodku. Če so v izrednem dogodku tudi poškodovane osebe, mora začeti reševanje poškodovancev in takoj obvestiti regijski center za obveščanje (ReCO). Če nima možnosti klicati neposredno na ReCO, obvesti o tem progovnega prometnika ali prometnika.

(2)

Obvestilo mora vsebovati najnujnejše podatke o mestu in vrsti izrednega dogodka, morebitnih smrtnih žrtvah, poškodovanih osebah, nevoznosti tirov (drugega tira na dvotirni ali vzporedni progi), poškodbah stabilnih naprav električne vleke, poškodbah drugih naprav, poškodbah tovora in morebitnem izlitju nevarnih snovi.

(3)

Ko progovni prometnik ali prometnik izve za izredni dogodek, mora o tem takoj po telefonu obvestiti:

1.

šefa postaje, h kateri spada območje, kjer se je zgodil izredni dogodek;

2.

odgovornega dispečerja pristojne prometne operative;

3.

regijski center za obveščanje (ReCO);

4.

operativno komunikacijski center (OKC PU).

(4)

Odgovorni dispečer pristojne prometne operative mora o izrednih dogodkih obvestiti:

1.

glavnega dispečerja upravljavca;

2.

vodilnega delavca organizacijske enote, odgovorne za vodenje prometa;

3.

svojega nadrejenega.

(5)

Glavni dispečer upravljavca mora po TK sredstvih obvestiti:

1.

o nesrečah:

-

Prometni inšpektorat Republike Slovenije;

-

dispečerja transportne operative;

-

Direkcijo za železniški promet;

-

šefe organizacijskih enot pri upravljavcu in prevoznikih (glede na udeleženost v izrednem dogodku);

-

pooblaščenega delavca za varnost pri delu in požarno varstvo pri upravljavcu in prevozniku (v primeru požara, eksplozije, mrtvih ali ranjenih);

-

varnostnega svetovalca za prevoz nevarnega blaga pri prevozniku glede na udeleženost sredstev v izrednem dogodku (v primeru iztekanja nevarnega blaga, ogrožanja varstva okolja);

-

pooblaščenega delavca notranjega nadzora pri upravljavcu in prevoznikih glede na udeleženost delavcev ali sredstev v izrednem dogodku;

-

Inšpektorat RS za delo, če je prišlo do smrti, poškodbe ali nevarnega pojava za življenje delavcev in drugih ljudi;

2.

o nezgodah:

-

svojega nadrejenega;

-

dispečerja transportne operative;

-

šefe organizacijskih enot pri upravljavcu in prevoznikih (glede na udeleženost v izrednem dogodku);

-

pooblaščenega delavca za varnost pri delu in požarno varstvo pri upravljavcu in prevozniku (v primeru požara, eksplozije, mrtvih ali ranjenih);

-

pooblaščenega delavca notranjega nadzora pri upravljavcu in prevoznikih glede na udeleženost delavcev ali sredstev v izrednem dogodku;

-

varnostnega svetovalca za prevoz nevarnega blaga pri prevozniku glede na udeleženost sredstev v izrednem dogodku (v primeru iztekanja nevarnega blaga, ogrožanja varstva okolja);

-

Inšpektorat RS za delo, če je prišlo do poškodbe ali nevarnega pojava za življenje delavcev in drugih ljudi.

(6)

Obvestilo o izrednem dogodku, ki ga po telefonu odda progovni prometnik, prometnik, odgovorni dispečer pristojne operative ali glavni dispečer upravljavca, mora vsebovati naslednje podatke:

1.

opis izrednega dogodka;

2.

čas nastanka;

3.

kraj nastanka;

4.

vrsta vlaka (potniški, tovorni);

5.

posledice pri ljudeh in materialnih sredstvih (mrtvi, ranjeni, podatke o nevoznosti tira, poškodbe stabilnih naprav električne vleke, voznih in drugih sredstev, podatke o poškodbah tovora in o onesnaženju okolja);

6.

podatke o že sprejetih ukrepih in

7.

ali je potrebna pomoč javnih reševalnih služb.

6. člen

(Pisna prijava izrednega dogodka)

(1)

Šef postaje mora za vsako nesrečo, ki se je zgodila na njegovem območju, izpolniti in poslati regijskemu centru za obveščanje obrazec "Posredovanje informacij v primeru železniške nesreče", ki je kot priloga 4, sestavni del tega pravilnika.

(2)

Šef postaje mora za vsak izredni dogodek, ki se je zgodil na njegovem območju, sestaviti pisno prijavo na obrazcu "Prijava izrednega dogodka P-29", ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika, in jo najkasneje v 24 urah po nastanku izrednega dogodka poslati:

1.

Prometnemu inšpektoratu Republike Slovenije;

2.

Direkciji za železniški promet;

3.

policijski postaji;

4.

Inšpektoratu RS za delo, če so se smrtno ponesrečili ali telesno poškodovali železniški delavci pri opravljanju službe, pri kolektivnih nesrečah in nevarnih pojavih, ki bi lahko ogrozili življenja delavcev pri delu in drugih ljudi;

5.

Službi za obrambne zadeve, zaščito in varnost pri upravljavcu, če so bile v izrednem dogodku udeležene vojaške osebe ali pošiljke, in v vseh primerih namernega poškodovanja voznih sredstev, naprav in sredstev infrastrukture ali namernega ogrožanja varnosti prometa ter v vseh primerih agresije in vandalizma;

6.

upravljavcu in/ali prevoznikom.

(3)

Pisna prijava izrednega dogodka iz prejšnjega odstavka mora vsebovati naslednje podatke:

1.

datum in čas izrednega dogodka, ki se vpiše v obliki DD.MM.LL (dan, mesec, leto), čas pa v obliki HH.MM. (ura, minuta), in sicer od 00.01 do 24.00;

2.

kraj nastanka izrednega dogodka;

3.

ali so si kraj dogodka ogledali policisti;

4.

opis izrednega dogodka, pri čemer mora biti opis izrednega dogodka kratek in mora obsegati vse podatke, pomembne za nadaljnjo preiskavo;

5.

ali je znan povzročitelj izrednega dogodka;

6.

na koncu opisa izrednega dogodka je treba vpisati podatke o vremenu, temperaturi in vidljivosti v času nastanka izrednega dogodka;

7.

podatke o udeleženih in poškodovanih osnovnih sredstvih;

8.

za izredne dogodke pri vlakih je treba v pisni prijavi navesti:

-

številko vlaka;

-

številke vlečnih vozil z navedbo vloge vlečnega vozila pri vlaku (vlakovna, priprežna, doprežna lokomotiva) in poškodbe vlečnih vozil oziroma opomba, da vlečno vozilo ni poškodovano;

-

številke poškodovanih vagonov, opis poškodb in stanje vagona (naložen, prazen, opis blaga in poškodba blaga); če so vagoni naloženi z nevarnim blagom, je treba navesti še vrsto nevarnega blaga in identifikacijsko številko nevarnega blaga;

9.

za izredne dogodke pri premiku je treba v prijavi izrednega dogodka navesti:

-

številko premikalne lokomotive z opisom poškodbe vlečnega vozila oziroma opombo, da vlečno vozilo ni poškodovano;

-

številke vagonov z navedbo načina poškodovanja (iztirjen, oplažen, naleten...) in opisom poškodbe ter stanje vagona (naložen, prazen, opis blaga in poškodba blaga); pri vagonih z nevarnim blagom je treba navesti še vrsto nevarnega blaga in identifikacijsko številko nevarnega blaga;

10.

za poškodbe drugih sredstev se v prijavi izrednega dogodka navede vrsta in obseg poškodbe;

11.

za udeležene osebe v izrednem dogodku se v prijavi o izrednem dogodku navede:

Pravilnik o ravnanju ob izrednih dogodkih

Časovnica