Nalaganje dokumenta...
Zakon o zaposlovanju tujcev (ZZT)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 33-1625/1992, stran 2169 DATUM OBJAVE: 3.7.1992
VELJAVNOST: od 18.7.1992 do 9.8.2000 / UPORABA: od 18.7.1992 do 31.12.2000
RS 33-1625/1992
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 1.1.2001 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
1625. Zakon o zaposlovanju tujcev
Na podlagi prvega odstavka 107. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o zaposlovanju tujcev
o razglasitvi zakona o zaposlovanju tujcev
Razglaša se zakon o zaposlovanju tujcev, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora in Zbora občin dne 1. julija 1992 ter na seji Zbora združenega dela dne 11. junija 1992.
Št. 0100-79/92
Ljubljana, dne 1. julija 1992
Predsednik Milan Kučan l.r.
Z A K O N
O ZAPOSLOVANJU TUJCEV
O ZAPOSLOVANJU TUJCEV
1. člen
S tem zakonom se določajo pogoji, pod katerimi lahko tuj državljan oziroma oseba brez državljanstva (v nadaljnjem besedilu: tujec) dela v Republiki Sloveniji.
2. člen
Tujec lahko sklene delovno razmerje ali opravlja delo v Republiki Sloveniji na podlagi delovnega dovoljenja.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko tujec sklene delovno razmerje ali opravlja delo v Republiki Sloveniji brez delovnega dovoljenja, če je tako določeno z mednarodno pogodbo.
3. člen
Delodajalec ne sme skleniti delovnega razmerja oziroma pogodbe o delu s tujcem, ki nima delovnega dovoljenja, razen v primerih iz drugega odstavka prejšnjega člena.
Pogodba o zaposlitvi oziroma pogodba o delu, sklenjena s tujcem, ki nima delovnega dovoljenja, je nična.
4. člen
Delovno dovoljenje je dokazilo, ki ga mora tujec ali delodajalec predložiti za pridobitev delovnega vizuma v skladu z zakonom.
5. člen
Delovna dovoljenja izdaja Republiški zavod za zaposlovanje.
Delovno dovoljenje se izda pod pogojem, da v evidenci Republiškega zavoda za zaposlovanje med brezposelnimi osebami na določenem območju ni ustreznega kandidata, ki poleg splošnih izpolnjuje še posebne pogoje, ki jih delodajalec zahteva za sklenitev delovnega razmerja, in je pripravljen sprejeti zaposlitev.
6. člen
Delovno dovoljenje se izda na vlogo delodajalca (v nadaljnjem besedilu: delovno dovoljenje na vlogo delodajalca) ali na vlogo tujca (v nadaljnjem besedilu: osebno delovno dovoljenje).
Delovno dovoljenje na vlogo delodajalca se izda za določen čas, ki ne more biti daljši od enega leta, in velja za delo pri delodajalcu, ki je zaprosil za delovno dovoljenje.
Osebno delovno dovoljenje se izda za določen čas, ki ne more biti daljši od enega leta, v primerih, ki jih določa ta zakon, pa tudi za nedoločen čas.
Vlogi za izdajo delovnega dovoljenja mora biti priložena izjava delodajalca, da bo s tujcem sklenil delovno razmerje oziroma pogodbo o delu.
7. člen
Tujec s stalnim prebivališčem v sosednji državi, ki se dnevno vozi na delo v Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: dnevni delovni migrant), lahko pridobi osebno delovno dovoljenje.
8. člen
Tujec, ki v Republiki Sloveniji biva več kot 10 let na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje, lahko pridobi osebno delovno dovoljenje tudi za nedoločen čas.
9. člen
Dovoljenje za sklenitev delovnega razmerja s tujcem, ki ga državnemu organu po posebnem zakonu izda ministrstvo, pristojno za upravo, se šteje za delovno dovoljenje na vlogo delodajalca.
Ministrstvo, pristojno za upravo, mora o izdaji dovoljenja iz prejšnjega odstavka obvestiti Republiški zavod za zaposlovanje.
10. člen
Obrtno dovoljenje oziroma dovoljenje za opravljanje samostojne poklicne dejavnosti, ki ga tujcu izda pristojni upravni organ, se šteje za osebno delovno dovoljenje in velja za čas opravljanja dejavnosti.
Organ, ki izda tujcu dovoljenje iz prejšnjega odstavka, mora o tem obvestiti Republiški zavod za zaposlovanje.