• Najdi
  • <<
  • <
  • 12
  • od 12
  • 221.
    VSK sodba I Cpg 41/2005
    2.2.2006
    obligacijsko pravo
    VSK02585
    ZPSPP člen 14, 17, 14, 17. ZOR člen 336, 336.
    pobot terjatev - vzdrževanje poslovnega prostora - obvestilo najemodajalcu - nujna dela - grozeča večja škoda
    Zgolj s po toženi stranki zatrjevano "nujnostjo" popravil na objektih tožeče stranke, potrebnih zaradi posledic potresa v Posočju v aprilu 1998, v obravnavanem primeru ni izpolnjen dejanski stan iz 17. čl. ZPSPP; ta mora biti takšen, da je zaradi preprečitve nastanka večje škode na poslovni stavbi ali poslovnem prostoru, potrebno takojšnje ukrepanje najemnika samega oz. takojšnja izvršitev popravila, katera zaradi svoje nujnosti ne omogoča najemniku niti obvestitve najemodajalca in niti dodelitve primernega mu roka za to, da bi on sam takšna nujna popravila izvršil. Grožnja nastanka večje škode na poslovni stavbi oz. prostoru mora biti hipna in neposredna in le takšna upravičuje najemnika k temu, da sam (takoj) izvrši popravilo.

     
  • 222.
    VSK sklep II Cpg 196/2005
    2.2.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01569
    ZIZ člen 23, 23/3, 53, 53/2, 61, 61/2, 23, 23/3, 53, 53/2, 61, 61/2.
    izvršba na podlagi verodostojne listine - zapadlost - obrazložitev ugovora
    V obravnavnem primeru je sodišče prve stopnje izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v katerem pa dejansko ni bila navedena zapadlost plačila. Ob takem ugovoru bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, da gre za primer iz 3. odst. 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru sklep o izvršbi izdalo preuranjeno, saj bi moralo upnika pozvati, da svoj predlog dopolni v smislu 3. odst. 23. člena ZIZ.

     
  • 223.
    VDS sodba Pdp 128/2005
    2.2.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03453
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 88, 88/1, 88/1-3.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - malomarno izpolnjevanje delovnih obveznosti
    V PZ je bilo določeno, da je delavki PZ mogoče odpovedati v

    primeru izostanka z dela več kot en dan ter v primeru nevestnega,

    nerednega in malomarnega opravljanja dela. Ker je bila tožnica z

    dela odsotna le en dan, ji tožena stranka zato ni mogla zakonito

    redno odpovedati PZ iz krivdnega razloga, saj bi, da bi bila

    podana kršitev PZ, morala tožnica biti z dela odsotna več kot en

    dan.

     
  • 224.
    VSL sklep I Cp 568/2006
    1.2.2006
    nepravdno pravo
    VSL51210
    ZNP člen 31, 31/3, 33, 33/3, 37, 71, 71/1, 71/2, 73, 73/2, 76, 76/2, 31, 31/3, 33, 33/3, 37, 71, 71/1, 71/2, 73, 73/2, 76, 76/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
    pridržanje osebe v psihiatrični zdravstveni organizaciji - bistvena kršitev določb postopka
    Neupoštvanje procesnih določb ZNP, ki urejajo postopek pridržanja,

    predstavlja bistveno kršitev določb nepravdnega postopka.

     
  • 225.
    VDS sklep Psp 514/2005
    1.2.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03702
    ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/4, 108, 108/1, 108/2, 108/4.
    nepopolna vloga - zavrženje nepopolne vloge - dopolnitev vloge
    Rok za popravo nepopolne vloge po 2. odstavku 108. člena ZPP ni

    prekluziven temveč instrukcijski rok, zato je sodišče dolžno

    upoštevati vse vloge oz. obvestila, ki so na sodišče prispela do

    izdaje sklepa o zavrženju vloge, torej tudi odločbo o odobritvi

    BPP. Sodišče je nepravilno uporabilo določbe ZPP, ko je vlogo kot

    nepopolno zavrglo, ne da bi pri tem upoštevalo obvestilo o

    odobritvi BPP, ki je sicer prispelo na sodišče po izteku

    instrukcijskega roka, vendar pred izdajo izpodbijanega sklepa.

     
  • 226.
    VSL sodba II Cp 1858/2005
    1.2.2006
    STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50088
    ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8.
    nedopustnost izvršbe - prenehanje terjatve - varstvo posesti
    Pravica do posestnega varstva ugasne, kadar se po prepovedanem

    samovoljnem posestnem ravnanju izda pravnomočna sodba, s katero je

    izkazana pravica motitelja na stvari, zaradi katere on lahko zahteva

    njegovi posesti ustrezno ravnanje. Zato ni pomembno, ali je v

    petitorni pravdi odločeno na podlagi tožbenega zahtevka motenega ali

    motitelja - torej, ali je ugotovljen obstoj ali neobstoj pravice do

    posesti. Pri sporu o motenju posesti je bistvena začasnost in

    provizornost posestnega varstva in njegove odločitve v smislu

    preprečitve nedovoljene samovolje tretjih. Pravnomočna odločba o

    pravici do posesti pa imetniku pravice zagotavlja dolgotrajnejšo

    varstvo, zato taka sodna odločba imetniku stvarne pravice v vsakem

    trenutku (v času pravde o motenju posesti, pred njo in po njej, na

    primer v času izvršbe) omogoča postavitev smiselnega ugovornega

    razloga zaradi imetništva stvarne pravice. Uporaba pravila petitorum

    absorbet possessorium zato tudi ni omejena samo na motenjsko pravdo,

    ampak je ta ugovor treba upoštevati tudi v postopku prisilne izvršbe

    na podlagi odločbe o motenju posesti.

     
  • 227.
    VSL sklep II Cp 530/2006
    1.2.2006
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL50999
    ZZK člen 79, 79.
    zaznamba spora - delitev skupnega premoženja
    V nepravdnem postopku za razdružitev skupnega premoženja ni pogojev

    za zaznambo spora.

     
  • 228.
    VDS sodba Psp 13/2005
    1.2.2006
    socialno varstvo
    VDS03700
    ZZZPB člen 17 b, 33, 17 b, 33. ZDR člen 137, 137.
    denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - mirovanje pravic - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti
    Predlog za mirovanje pravice do denarnega nadomestila je bil

    pravilno zavrnjen, saj je bil tožnik, prijavljen na zavodu za

    zaposlovanje kot brezposelna oseba, za delo nezmožen 30. dni.

    Zato ni bil izpolnjen pogoj iz 6. alinee 33. člena ZZZPB za

    mirovanje pravice do denarnega nadomestila, saj ta pravica v času

    nezmožnosti za delo miruje le v času, ko zavarovanec prejema

    nadomestilo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja,

    torej od 31. dne odsotnosti dalje.

     
  • 229.
    VSL sklep I Cp 6421/2005
    1.2.2006
    civilno procesno pravo
    VSL50652
    ZPP člen 11, 206, 11, 206.
    prekinitev postopka
    Kadar niso podani pogoji za obvezno prekinitev pravdnega postopka in

    je potrebno reševati predhodno vprašanje, lahko sodišče samo o njem

    odloča in v takem primeru na podlagi določb ZPP ni mogoče doseči

    prekinitve postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja v drugi

    pravdi. Zastavlja se lahko le vprašanje skladnosti take odločitve z

    načelom procesne ekonomije.

     
  • 230.
    VSL sklep I Cp 101/2006
    1.2.2006
    civilno procesno pravo
    VSL50638
    ZPPVS člen 7, 7. URS člen 7, 23, 7, 23. ZPP člen 1, 18, 1, 18.
    sodna pristojnost
    Za presojo sodne pristojnosti ni dovolj le upoštevanje kriterija, da

    gre za spor med pravnimi osebami civilnega prava. Pri odločanju o

    zahtevku pripadnika verske skupnosti do verske skupnosti je potrebno

    upoštevati tudi načelo ločenosti cerkve in države ter ustavno načelo

    svobodnega delovanja verske skupnosti. Za odločanje o sodni

    pristojnosti v teh sporih je torej odločilno, ali gre za spor, ki se

    nanaša na delovanje te skupnosti v posvetnem življenju, kjer se to

    srečuje s pristojnostjo države, ali gre za spor o notranji

    organizaciji verske skupnosti, hkrati s svobodo imenovanja cerkvenih

    uradnikov, kjer je verska skupnost avtonomna. Nezakonitost aktov o

    imenovanju cerkvenih uradnikov je torej mogoče izpodbijati v

    postopkih, ki jih predvideva cerkevno pravo pod notranjimi organi

    cerkve, za kar pa uradno sodišče ni pristojno.

     
  • 231.
    VSL sklep I Cp 442/2006
    1.2.2006
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL51209
    ZZK-1 člen 161, 161/2, 161/3, 201, 161, 161/2, 161/3, 201.
    pomotni vpis
    Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče vzpostavilo takšno

    zemljiškoknjižno stanje, kakšno je bilo pred začetkom tega

    zemljiškoknjižnega postopka, ki ga je sodišče prve stopnje začelo po

    uradni dolžnosti. V ročno vodeni zemljiški knjigi bo pri vl. št. 65,

    katerega solastnik je pritožnik do 1/2-ice, na podlagi izpodbijanega

    sklepa ostala vpisana tudi sporna parc. št. 1259. S tem bo sicer

    vzpostavljeno takšno zemljiškoknjižno stanje, po katerem bo po eni

    strani kot izključni lastnik parc. št. 1259 k.o. O.. v vl. št. 532

    elektronsko vodene zemljiške knjige vpisan Viljem G., v vl. št. 65

    ročno vodene zemljiške knjige pa bosta še naprej kot solastnika

    vpisana K.J. Nataša in K. Damjan, vsak do 1/2-ice. Pritožnik napačno

    razlaga odločitev Višjega sodišča v Ljubljani po sklepu opr. št. I Cp

    2620/2005 z dne 8.6.2005, saj višje sodišče s tem sklepom ni naložilo

    sodišču prve stopnje, da prizna lastnino nad sporno parcelo št. 1259

    le njemu. Višje sodišče je s tem sklepom odločilo, da nepravilnosti o

    lastništvu sporne parcele, do katere je prišlo zaradi pomotnega

    vpisa, v tem zemljiškoknjižnem postopku brez soglasja vseh prizadetih

    strank, ki v tem postopku ni bilo doseženo, ni mogoče odpraviti (2.

    odst. 201. člena ZZK-1) ter da bo potrebno to nepravilnost v

    zemljiški knjigi odpraviti na podlagi pravnomočne sodbe izdane v

    pravdnem postopku. Takšno sodbo pa mora doseči stranka, ki meni, da

    je zaradi te pomote prizadeta v svojih pravicah. S tem sklepom je

    višje sodišče zato odredilo sodišču prve stopnje le, da vzpostavi

    takšno zemljiškoknjižno stanje, kakršno je bilo pred začetkom tega

    postopka, kar pa je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tudi

    storilo.

     
  • 232.
    VSL sodba II Cp 303/2006
    1.2.2006
    civilno procesno pravo
    VSL51715
    ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/3, 318, 318/1, 318/1-3, 318/3.
    zamudna sodba - odškodninski spor - primarni strah
    1. Sodišče lahko, kolikor so podani vsi pogoji za izdajo zamudne

    sodbe le glede enega izmed zahtevkov (ali del zahtevka), izda glede

    tega zahtevka (ali del zahtevka) zamudno sodbo, o preostalem (oz.

    preostanku) pa ob pogoju iz tretjega odstavka 318. člena odloči s

    t.i. nepravo (zavrnilno) zamudno sodbo (primerjaj II Ips 493/2003, II

    Ips 45/2002, I Cp 1288/2001). Slednje stori, če utemeljenost

    tožbenega zahtevka (ali dela zahtevka) ne izhaja iz dejstev, ki so

    navedena v tožbi. Le v slednjem primeru je sodišče upravičeno izdati

    t.i. nepravo (zavrnilno) zamudno sodbo, če pa niso podani pogoji iz

    2. ali 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, pa mora sodišče

    opraviti glavno obravnavo in odločiti s kontradiktorno sodbo.

    2. Dejstvo, da tožnica še vedno sanja o napadu toženca in se ponoči

    zbuja, se upošteva pri odmeri pravične denarne odškodnine za primarni

    strah, ne gre pa v tem primeru za posebno obliko strahu. Navedena

    dejstva namreč kažejo na to, da je bil primarni strah intenziven in

    da je pri oškodovanki pustil določene posledice.

     
  • 233.
    VSL sodba in sklep I Cp 1342/2005
    1.2.2006
    obligacijsko pravo
    VSL50084
    ZTLR člen 38, 38, 40, 38, 38, 40. ZOR člen 215, 219, 215, 219.
    neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - verzijski zahtevek - prikrajšanje - dobrovernost - zastaranje - začetek teka zastaranja - izročitev stvari
    Res je bil v letu 1984 na posvetovanju civilnih in gospodarskih

    oddelkov Zveznega sodišča, Vrhovnega vojaškega sodišča ter vrhovnih

    sodišč republik in avtonomnih pokrajin bivše SFRJ v zvezi z uporabo

    219. člena ZOR in 38. člena ZTLR sprejet sklep, da se določba 219.

    člena ZOR o uporabi tuje stvari v svojo korist uporablja le za tiste

    primere, ko se stvar spremeni v nekaj drugega ali preneha obstajati.

    Vendar pa je bila taka razlaga kasneje opuščena in sodna praksa se je

    ustalila na stališču, da je tožbeni zahtevek, kot ga v obravnavanem

    primeru uveljavlja tožeča stranka, obligacijski in temelji na

    določbah o neupravičeni pridobitvi, konkretno 219. členu ZOR (sodba

    Vrhovnega sodišča RS II Ips 593/2003 in v njej citirane številne

    druge odločbe tega sodišča). Tožena stranka je z nasprotnim

    podrejenim tožbenim zahtevkom zahtevala povrnitev vlaganj v

    nepremičnino, tožeča stranka pa se je njenemu tožbenemu zahtevku

    upirala med drugim tudi zato, ker opravljene investicije ne pomenijo

    povečanja vrednosti nepremičnine in niso koristne za tožečo stranko.

    Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča napačno štelo

    začetek teka zastaralnega roka. Tako 215. člen ZOR kot 38. člen in

    40. člen ZTLR kot relevanten trenutek določajo trenutek vrnitve

    oziroma izročitve stvari lastniku. Šele tedaj ima pridobitelj tudi na

    razpolago vse elemente, na podlagi katerih lahko opredeli višino

    svojega zahtevka - koliko pomenijo koristni stroški povečanje

    vrednosti stvari ob vrnitvi (215. člen ZOR in 4. odstavek 38. člena

    ZTLR) in koliko so koristni stroški osebno koristni za lastnika (5.

    odstavek 39. člena ZTLR).

     
  • 234.
    VSL sklep III Cp 6359/2005
    1.2.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49800
    ZIZ člen 56, 56. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
    nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor po izteku roka - novote v pritožbi
    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil s sklepom o izvršbi v tej

    zadevi opr. št. I z dne 18.2.2004 v zvezi s predlogom upnika za

    dodatno sredstvo izvršbe z dne 8.1.2004 na podlagi sklepa o izvršbi

    opr. št. z dne 18.12.1998 dovoljena izvršba z novim izvršilnim

    sredstvom - z rubežem sredstev, ki jih ima dolžnica na računih pri

    banki in prenosom teh na transakcijski račun upnika. Zoper ta sklep

    pa ima zato dolžnica le ugovore, ki se nanašajo na novo sredstvo

    izvršbe. Ker dolžnica v ugovoru z dne 13.3.2004 ni navedla nobenega

    ugovora, ki bi se nanašal na novo sredstvo izvršbe, je bilo potrebno

    njen ugovor obravnavati kot ugovor po izteku roka (56. člen ZIZ).

     
  • 235.
    VSL sodba in sklep I Cp 1186/2005
    1.2.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50081
    ZZZDR člen 51, 58, 59, 60, 51, 58, 59, 60.
    skupno premoženje zakoncev - nasprotna tožba - delitev skupnega premoženja
    Sodišče prve stopnje je s tem, ko je odločilo, da gre pokojni

    tožnikovi ženi večji delež na skupnem premoženju od 1/2 - ne da bi

    toženki v zvezi s tem vložili nasprotno tožbo - odločalo brez

    postavljenega zahtevka. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev

    določb pravdnega postopka, na katero pazi sodišče samo na zahtevo

    stranke. Kljub jasni določbi 60. člena ZZZDR, da se v pravdi določi

    le delež zakoncev na skupnem premoženju kot celoti, nato pa se to

    premoženje razdeli v nenpravdnem postopku po pravilih, ki veljajo za

    delitev solastnine, sodna praksa ves čas omogoča, da (bivši) zakonec

    z zahtevkom za ugotovitev obstoja solastninske pravice oziroma z

    zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižne listine, izročitev stvari

    ali z obligacijskim zahtevkom za izplačilo protivrednosti svojega

    deleža na skupnem premoženju doseže delitev skupnega premoženja že v

    pravdnem postopku. Praviloma sodišča to dopuščajo, če to upravičujejo

    posebne okoliščine in če nasprotna stranka temu ne nasprotuje. V

    primeru, ko nasprotna stranka temu nasprotuje, pa sodišče lahko

    odloči le o deležu zakoncev na skupnem premoženju kot celoti. Druga

    toženka je že v odgovoru na tožbo izrecno nasprotovala delitvi stvari

    v pravdi, sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo in je tožnikovemu

    zahtevku, naj se skupno premoženje razdeli tako, da se ugotovi že kar

    solastninska pravica na posameznih stvareh, ugodilo kljub njenemu

    izrecnemu nasprotovanju. Sodišče prve stopnje na ugovor druge toženke

    ni odgovorilo, ker je zmotno ocenilo, da ni pravno pomemben. S tem je

    zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14.

    točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

     
  • 236.
    VSL sodba I Cp 5421/2005
    1.2.2006
    civilno procesno pravo - denacionalizacija
    VSL51221
    ZDen člen 72, 72/2, 72, 72/2.
    odškodnina zaradi nemožnosti uporabe vrnjene nepremičnine
    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je podlaga tožbenega

    zahtevka določba 2. odst. 72. člena ZDen ter da je tožena stranka

    pasivno legitimirana v tej zadevi ter da je prav ona zavezanka za

    plačilo odškodnine zaradi nemožnosti uporabe denacionalizirane

    nepremičnine, saj je po 1. odst 51. člena ZDen zavezanec za vrnitev

    te nepremičnine, v vtoževanem obdobju pa je sporno nepremičnino tudi

    uporabljala. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zaključilo, da so

    tožeče stranke upravičene terjati odškodnino za nemožnost uporabe

    vrnjene nepremičnine od uveljavitve ZDen dne 7.12.1991 pa vse do

    vrnitve te nepremičnine v njihovo posest ter da se ta zahtevek po

    določbi 1. člena ZPP obravnava v pravdnem postopku. Določba 2. odst.

    72. člena ZDen daje sicer tožečim strankam upravičenje za nazaj,

    vendar pa se je o ustavnosti te določbe in njene razlage Ustavno

    sodišče RS že izreklo, predvsem v odločbi U-I-22/99 z dne 2.12.1999.

    Ker zahtevek po 2. odst. 72. člena ZDen ni odškodninski zahtevek,

    ampak je poseben premoženjski zahtevek, velja zanj splošni petletni

    zastaralni rok iz 361. člena ZOR. Sodišče prve stopnje je pravilno

    presodilo, da so tožeče stranke upravičene do odmene za izgubo tiste

    koristi, ki bi jo lahko dosegle, če bi v vtoževanem obdobju

    nepremičnino same uporabljale oziroma upravljale, za določitev višine

    te odmene pa je tudi izbralo ustrezen način. Bruto tožena najemnina,

    kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje na podlagi mnenja izvedenca

    gradbene stroke za predmetno nepremičnino v vtoževanem obdobju,

    izračunana ob upoštevanju najemnin za primerljive poslovne prostore v

    bližini predmetne nepremičnine, ob odbitju stroškov vzdrževanja,

    zavarovanja in upravljanja ter davka in nadomestila za uporabo

    stavbnega zemljišča, tudi po presoji pritožbenega sodišča predstavlja

    korist, ki bi jo tožeče stranke lahko dosegle, če bi nepremičnino v

    vtoževanem obdobju same uporabljale.

     
  • 237.
    VSL sodba I Cp 6036/2005
    1.2.2006
    civilno procesno pravo
    VSL50628
    ZPP člen 189, 189/1, 190, 190/1, 189, 189/1, 190, 190/1.
    odtujitev stvari med pravdo - litispendenca - odpoved najemne pogodbe
    1. Določba 190. člena ZPP se veže na litispendenco tako za tožečo kot

    tudi za toženo stranko (primerjaj Jože Juhart, komentar ZPP,

    Ljubljana 1974, stran 233). Neutemeljena je zato pritožbena navedba,

    da tožeča stranka obdrži procesno legitimacijo že od vložitve tožbe

    dalje.

    2. Procesno (pravdno) legitimiran je tisti, ki zatrjuje, da ima neko

    pravico. Pravdno upravičenje se lahko s posebnim predpisom prenese na

    drugo osebo (v tem primeru se nekdo pravda v svojem imenu za tujo

    materialno pravico), s sporazumom pa se po oceni pritožbenega sodišča

    pravdnega upravičenja ne more prenesti. Pravdno upravičenje namreč ni

    kakšna subjektivna pravica, zato se je ne da odstopiti, ne odsvojiti

    in ne zastaviti. Gre za golo možnost, doseči meritorno odločbo o

    sporni pravici (primerjaj Jože Juhart, Civilno procesno pravo FLRJ,

    stran 185), to možnost pa daje zakon.

     
  • 238.
    VDS sodba Psp 473/2005
    1.2.2006
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS03720
    ZZZPB člen 56, 56. Pravilnik o štipendiranju člen 2, 4, 6, 42, 2, 4, 6, 42.
    štipendija - mirovanje pravic
    Po 5. alinei 1. odst. 42. čl. pravilnika o štipendiranju

    štipendija za tekoče študijsko leto miruje in se ne izplačuje

    štipendistu, pri katerem dohodek na družinskega člana, dosežen v

    preteklem koledarskem letu, presega materialne pogoje iz 56. čl.

    ZZZPB, to je dohodek na družinskega člana v znesku 130 %

    zajamčene plače, za več kot 10 %. Pri opredelitvi vštevnih

    dohodkov se 4. čl. pravilnika sklicuje na Zakon o dohodnini, ki v

    6. čl. določa, da se v osnovo za dohodnino všteje vsak posamezen

    prejemek, dosežen na podlagi pogodbe o delu, zato se tudi ti

    dohodki, vštevajo pri izračunu dohodka na družinskega člana.

    Sprememba, nastala v letu prijave na razpis, ko je tožničina

    sestra izgubila pravico do preživnine, ne more vplivati na

    pravico do štipendije. Po zakonu je namreč merilo dohodek na

    družinskega člana, dosežen v preteklem koledarskem letu pred

    prijavo na razpis.
  • 239.
    VSK sodba Kp 86/2005
    1.2.2006
    kazensko materialno pravo
    VSK0001896
    KZ člen 3, 3/2, 311, 311/2, 311/3, 372, 3, 3/2, 311, 311/2, 311/3, 372. ZKP člen 387, 394, 394/1, 387, 394, 394/1.
    uporaba milejšega zakona - zakonski znak kaznivega dejanja - prepovedan prehod čez državno mejo - pritožba
    Dne 5.5.2004 je stopila v veljavo sprememba Kazenskega zakonika (Zakon o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika), ki je drugače opredelila kaznivost tega kaznivega dejanja. Novo spremenjeno kaznivo dejanje je za storilca milejše od tistega, ki je veljalo v času storitve kaznivega dejanja in je glede na določbo 2. odst. 3. čl. KZ, zato potrebno uporabiti sedaj veljavni zakon in tudi oceniti, ali so v ravnanju obtožencev izpolnjeni vsi zakonski znaki sedaj veljavnega zakona.

     
  • 240.
    VDS sodba Psp 17/2005
    1.2.2006
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS03717
    ZPIZ člen 309, 309. ZPIZ-1 člen 187. ZDSS-1 člen 61, 62, 81, 82, 61, 62, 81, 82.
    pokojninska doba - pokojninsko zavarovanje - vštetje
    Tožničin mož je bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja,

    tožnica pa kot družinski član oz. po možu, ki je bil v delovnem

    razmerju. Zato ne izpolnjuje pogojev za vštetje obdobja, ko je

    delala na kmetiji, last njenega tasta oz. njenega svaka, v

    pokojninsko dobo, saj ni bila lastnica, solastnica, zakupnica ali

    uživalka kmetijskega zemljišča in tudi ni bila zavezanka davka od

    osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Teh pogojev tudi ni

    izpolnjeval njen zakonec, ki je bil zavarovan na podlagi

    delovnega razmerja.

     
  • <<
  • <
  • 12
  • od 12