221.

VSK sodba I Cpg 41/2005

2.2.2006

obligacijsko pravo

VSK02585

ZPSPP člen 14, 17, 14, 17. ZOR člen 336, 336.

pobot terjatev - vzdrževanje poslovnega prostora - obvestilo najemodajalcu - nujna dela - grozeča večja škoda

Zgolj s po toženi stranki zatrjevano "nujnostjo" popravil na objektih tožeče stranke, potrebnih zaradi posledic potresa v Posočju v aprilu 1998, v obravnavanem primeru ni izpolnjen dejanski stan iz 17. čl. ZPSPP; ta mora biti takšen, da je zaradi preprečitve nastanka večje škode na poslovni stavbi ali poslovnem prostoru, potrebno takojšnje ukrepanje najemnika samega oz. takojšnja izvršitev popravila, katera zaradi svoje nujnosti ne omogoča najemniku niti obvestitve najemodajalca in niti dodelitve primernega mu roka za to, da bi on sam takšna nujna popravila izvršil. Grožnja nastanka večje škode na poslovni stavbi oz. prostoru mora biti hipna in neposredna in le takšna upravičuje najemnika k temu, da sam (takoj) izvrši popravilo.

 

223.

VSK sklep I Cpg 269/2005

2.2.2006

PRAVO DRUŽB

VSK02259

ZGD člen 449, 449/5, 450, 449, 449/5, 450.

število poslovodij v družbi - družbena pogodba - sprememba družbene pogodbe

Sprememba poslovodje je mogoča le s spremembo same družbene pogodbe, seveda ob pogojih, ki so za to predpisani.

 

225.

VSL sodba II Cp 303/2006

1.2.2006

civilno procesno pravo

VSL51715

ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/3, 318, 318/1, 318/1-3, 318/3.

zamudna sodba - odškodninski spor - primarni strah

1. Sodišče lahko, kolikor so podani vsi pogoji za izdajo zamudne

sodbe le glede enega izmed zahtevkov (ali del zahtevka), izda glede

tega zahtevka (ali del zahtevka) zamudno sodbo, o preostalem (oz.

preostanku) pa ob pogoju iz tretjega odstavka 318. člena odloči s

t.i. nepravo (zavrnilno) zamudno sodbo (primerjaj II Ips 493/2003, II

Ips 45/2002, I Cp 1288/2001). Slednje stori, če utemeljenost

tožbenega zahtevka (ali dela zahtevka) ne izhaja iz dejstev, ki so

navedena v tožbi. Le v slednjem primeru je sodišče upravičeno izdati

t.i. nepravo (zavrnilno) zamudno sodbo, če pa niso podani pogoji iz

2. ali 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, pa mora sodišče

opraviti glavno obravnavo in odločiti s kontradiktorno sodbo.

2. Dejstvo, da tožnica še vedno sanja o napadu toženca in se ponoči

zbuja, se upošteva pri odmeri pravične denarne odškodnine za primarni

strah, ne gre pa v tem primeru za posebno obliko strahu. Navedena

dejstva namreč kažejo na to, da je bil primarni strah intenziven in

da je pri oškodovanki pustil določene posledice.

 

227.

VSL sodba I Cp 6036/2005

1.2.2006

civilno procesno pravo

VSL50628

ZPP člen 189, 189/1, 190, 190/1, 189, 189/1, 190, 190/1.

odtujitev stvari med pravdo - litispendenca - odpoved najemne pogodbe

1. Določba 190. člena ZPP se veže na litispendenco tako za tožečo kot

tudi za toženo stranko (primerjaj Jože Juhart, komentar ZPP,

Ljubljana 1974, stran 233). Neutemeljena je zato pritožbena navedba,

da tožeča stranka obdrži procesno legitimacijo že od vložitve tožbe

dalje.

2. Procesno (pravdno) legitimiran je tisti, ki zatrjuje, da ima neko

pravico. Pravdno upravičenje se lahko s posebnim predpisom prenese na

drugo osebo (v tem primeru se nekdo pravda v svojem imenu za tujo

materialno pravico), s sporazumom pa se po oceni pritožbenega sodišča

pravdnega upravičenja ne more prenesti. Pravdno upravičenje namreč ni

kakšna subjektivna pravica, zato se je ne da odstopiti, ne odsvojiti

in ne zastaviti. Gre za golo možnost, doseči meritorno odločbo o

sporni pravici (primerjaj Jože Juhart, Civilno procesno pravo FLRJ,

stran 185), to možnost pa daje zakon.

 

229.

VSL sodba I Cp 5421/2005

1.2.2006

civilno procesno pravo - denacionalizacija

VSL51221

ZDen člen 72, 72/2, 72, 72/2.

odškodnina zaradi nemožnosti uporabe vrnjene nepremičnine

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je podlaga tožbenega

zahtevka določba 2. odst. 72. člena ZDen ter da je tožena stranka

pasivno legitimirana v tej zadevi ter da je prav ona zavezanka za

plačilo odškodnine zaradi nemožnosti uporabe denacionalizirane

nepremičnine, saj je po 1. odst 51. člena ZDen zavezanec za vrnitev

te nepremičnine, v vtoževanem obdobju pa je sporno nepremičnino tudi

uporabljala. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zaključilo, da so

tožeče stranke upravičene terjati odškodnino za nemožnost uporabe

vrnjene nepremičnine od uveljavitve ZDen dne 7.12.1991 pa vse do

vrnitve te nepremičnine v njihovo posest ter da se ta zahtevek po

določbi 1. člena ZPP obravnava v pravdnem postopku. Določba 2. odst.

72. člena ZDen daje sicer tožečim strankam upravičenje za nazaj,

vendar pa se je o ustavnosti te določbe in njene razlage Ustavno

sodišče RS že izreklo, predvsem v odločbi U-I-22/99 z dne 2.12.1999.

Ker zahtevek po 2. odst. 72. člena ZDen ni odškodninski zahtevek,

ampak je poseben premoženjski zahtevek, velja zanj splošni petletni

zastaralni rok iz 361. člena ZOR. Sodišče prve stopnje je pravilno

presodilo, da so tožeče stranke upravičene do odmene za izgubo tiste

koristi, ki bi jo lahko dosegle, če bi v vtoževanem obdobju

nepremičnino same uporabljale oziroma upravljale, za določitev višine

te odmene pa je tudi izbralo ustrezen način. Bruto tožena najemnina,

kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje na podlagi mnenja izvedenca

gradbene stroke za predmetno nepremičnino v vtoževanem obdobju,

izračunana ob upoštevanju najemnin za primerljive poslovne prostore v

bližini predmetne nepremičnine, ob odbitju stroškov vzdrževanja,

zavarovanja in upravljanja ter davka in nadomestila za uporabo

stavbnega zemljišča, tudi po presoji pritožbenega sodišča predstavlja

korist, ki bi jo tožeče stranke lahko dosegle, če bi nepremičnino v

vtoževanem obdobju same uporabljale.

 

231.

VSL sklep III Cp 6359/2005

1.2.2006

IZVRŠILNO PRAVO

VSL49800

ZIZ člen 56, 56. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.

nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor po izteku roka - novote v pritožbi

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil s sklepom o izvršbi v tej

zadevi opr. št. I z dne 18.2.2004 v zvezi s predlogom upnika za

dodatno sredstvo izvršbe z dne 8.1.2004 na podlagi sklepa o izvršbi

opr. št. z dne 18.12.1998 dovoljena izvršba z novim izvršilnim

sredstvom - z rubežem sredstev, ki jih ima dolžnica na računih pri

banki in prenosom teh na transakcijski račun upnika. Zoper ta sklep

pa ima zato dolžnica le ugovore, ki se nanašajo na novo sredstvo

izvršbe. Ker dolžnica v ugovoru z dne 13.3.2004 ni navedla nobenega

ugovora, ki bi se nanašal na novo sredstvo izvršbe, je bilo potrebno

njen ugovor obravnavati kot ugovor po izteku roka (56. člen ZIZ).

 

233.

VDS sodba Psp 17/2005

1.2.2006

ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

VDS03717

ZPIZ člen 309, 309. ZPIZ-1 člen 187. ZDSS-1 člen 61, 62, 81, 82, 61, 62, 81, 82.

pokojninska doba - pokojninsko zavarovanje - vštetje

Tožničin mož je bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja,

tožnica pa kot družinski član oz. po možu, ki je bil v delovnem

razmerju. Zato ne izpolnjuje pogojev za vštetje obdobja, ko je

delala na kmetiji, last njenega tasta oz. njenega svaka, v

pokojninsko dobo, saj ni bila lastnica, solastnica, zakupnica ali

uživalka kmetijskega zemljišča in tudi ni bila zavezanka davka od

osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Teh pogojev tudi ni

izpolnjeval njen zakonec, ki je bil zavarovan na podlagi

delovnega razmerja.

 

235.

VSL sklep I Cp 101/2006

1.2.2006

civilno procesno pravo

VSL50638

ZPPVS člen 7, 7. URS člen 7, 23, 7, 23. ZPP člen 1, 18, 1, 18.

sodna pristojnost

Za presojo sodne pristojnosti ni dovolj le upoštevanje kriterija, da

gre za spor med pravnimi osebami civilnega prava. Pri odločanju o

zahtevku pripadnika verske skupnosti do verske skupnosti je potrebno

upoštevati tudi načelo ločenosti cerkve in države ter ustavno načelo

svobodnega delovanja verske skupnosti. Za odločanje o sodni

pristojnosti v teh sporih je torej odločilno, ali gre za spor, ki se

nanaša na delovanje te skupnosti v posvetnem življenju, kjer se to

srečuje s pristojnostjo države, ali gre za spor o notranji

organizaciji verske skupnosti, hkrati s svobodo imenovanja cerkvenih

uradnikov, kjer je verska skupnost avtonomna. Nezakonitost aktov o

imenovanju cerkvenih uradnikov je torej mogoče izpodbijati v

postopkih, ki jih predvideva cerkevno pravo pod notranjimi organi

cerkve, za kar pa uradno sodišče ni pristojno.

 

237.

VSL sodba in sklep I Cp 1186/2005

1.2.2006

CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO

VSL50081

ZZZDR člen 51, 58, 59, 60, 51, 58, 59, 60.

skupno premoženje zakoncev - nasprotna tožba - delitev skupnega premoženja

Sodišče prve stopnje je s tem, ko je odločilo, da gre pokojni

tožnikovi ženi večji delež na skupnem premoženju od 1/2 - ne da bi

toženki v zvezi s tem vložili nasprotno tožbo - odločalo brez

postavljenega zahtevka. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev

določb pravdnega postopka, na katero pazi sodišče samo na zahtevo

stranke. Kljub jasni določbi 60. člena ZZZDR, da se v pravdi določi

le delež zakoncev na skupnem premoženju kot celoti, nato pa se to

premoženje razdeli v nenpravdnem postopku po pravilih, ki veljajo za

delitev solastnine, sodna praksa ves čas omogoča, da (bivši) zakonec

z zahtevkom za ugotovitev obstoja solastninske pravice oziroma z

zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižne listine, izročitev stvari

ali z obligacijskim zahtevkom za izplačilo protivrednosti svojega

deleža na skupnem premoženju doseže delitev skupnega premoženja že v

pravdnem postopku. Praviloma sodišča to dopuščajo, če to upravičujejo

posebne okoliščine in če nasprotna stranka temu ne nasprotuje. V

primeru, ko nasprotna stranka temu nasprotuje, pa sodišče lahko

odloči le o deležu zakoncev na skupnem premoženju kot celoti. Druga

toženka je že v odgovoru na tožbo izrecno nasprotovala delitvi stvari

v pravdi, sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo in je tožnikovemu

zahtevku, naj se skupno premoženje razdeli tako, da se ugotovi že kar

solastninska pravica na posameznih stvareh, ugodilo kljub njenemu

izrecnemu nasprotovanju. Sodišče prve stopnje na ugovor druge toženke

ni odgovorilo, ker je zmotno ocenilo, da ni pravno pomemben. S tem je

zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14.

točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

 

239.

VSL sklep I Cp 442/2006

1.2.2006

ZEMLJIŠKA KNJIGA

VSL51209

ZZK-1 člen 161, 161/2, 161/3, 201, 161, 161/2, 161/3, 201.

pomotni vpis

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče vzpostavilo takšno

zemljiškoknjižno stanje, kakšno je bilo pred začetkom tega

zemljiškoknjižnega postopka, ki ga je sodišče prve stopnje začelo po

uradni dolžnosti. V ročno vodeni zemljiški knjigi bo pri vl. št. 65,

katerega solastnik je pritožnik do 1/2-ice, na podlagi izpodbijanega

sklepa ostala vpisana tudi sporna parc. št. 1259. S tem bo sicer

vzpostavljeno takšno zemljiškoknjižno stanje, po katerem bo po eni

strani kot izključni lastnik parc. št. 1259 k.o. O.. v vl. št. 532

elektronsko vodene zemljiške knjige vpisan Viljem G., v vl. št. 65

ročno vodene zemljiške knjige pa bosta še naprej kot solastnika

vpisana K.J. Nataša in K. Damjan, vsak do 1/2-ice. Pritožnik napačno

razlaga odločitev Višjega sodišča v Ljubljani po sklepu opr. št. I Cp

2620/2005 z dne 8.6.2005, saj višje sodišče s tem sklepom ni naložilo

sodišču prve stopnje, da prizna lastnino nad sporno parcelo št. 1259

le njemu. Višje sodišče je s tem sklepom odločilo, da nepravilnosti o

lastništvu sporne parcele, do katere je prišlo zaradi pomotnega

vpisa, v tem zemljiškoknjižnem postopku brez soglasja vseh prizadetih

strank, ki v tem postopku ni bilo doseženo, ni mogoče odpraviti (2.

odst. 201. člena ZZK-1) ter da bo potrebno to nepravilnost v

zemljiški knjigi odpraviti na podlagi pravnomočne sodbe izdane v

pravdnem postopku. Takšno sodbo pa mora doseči stranka, ki meni, da

je zaradi te pomote prizadeta v svojih pravicah. S tem sklepom je

višje sodišče zato odredilo sodišču prve stopnje le, da vzpostavi

takšno zemljiškoknjižno stanje, kakršno je bilo pred začetkom tega

postopka, kar pa je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tudi

storilo.