pobot terjatev - vzdrževanje poslovnega prostora - obvestilo najemodajalcu - nujna dela - grozeča večja škoda
Zgolj s po toženi stranki zatrjevano "nujnostjo" popravil na objektih tožeče stranke, potrebnih zaradi posledic potresa v Posočju v aprilu 1998, v obravnavanem primeru ni izpolnjen dejanski stan iz 17. čl. ZPSPP; ta mora biti takšen, da je zaradi preprečitve nastanka večje škode na poslovni stavbi ali poslovnem prostoru, potrebno takojšnje ukrepanje najemnika samega oz. takojšnja izvršitev popravila, katera zaradi svoje nujnosti ne omogoča najemniku niti obvestitve najemodajalca in niti dodelitve primernega mu roka za to, da bi on sam takšna nujna popravila izvršil. Grožnja nastanka večje škode na poslovni stavbi oz. prostoru mora biti hipna in neposredna in le takšna upravičuje najemnika k temu, da sam (takoj) izvrši popravilo.
izvršba na podlagi verodostojne listine - zapadlost - obrazložitev ugovora
V obravnavnem primeru je sodišče prve stopnje izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v katerem pa dejansko ni bila navedena zapadlost plačila. Ob takem ugovoru bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, da gre za primer iz 3. odst. 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru sklep o izvršbi izdalo preuranjeno, saj bi moralo upnika pozvati, da svoj predlog dopolni v smislu 3. odst. 23. člena ZIZ.
uporaba milejšega zakona - zakonski znak kaznivega dejanja - prepovedan prehod čez državno mejo - pritožba
Dne 5.5.2004 je stopila v veljavo sprememba Kazenskega zakonika (Zakon o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika), ki je drugače opredelila kaznivost tega kaznivega dejanja. Novo spremenjeno kaznivo dejanje je za storilca milejše od tistega, ki je veljalo v času storitve kaznivega dejanja in je glede na določbo 2. odst. 3. čl. KZ, zato potrebno uporabiti sedaj veljavni zakon in tudi oceniti, ali so v ravnanju obtožencev izpolnjeni vsi zakonski znaki sedaj veljavnega zakona.
ZTLR člen 38, 38, 40, 38, 38, 40. ZOR člen 215, 219, 215, 219.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - verzijski zahtevek - prikrajšanje - dobrovernost - zastaranje - začetek teka zastaranja - izročitev stvari
Res je bil v letu 1984 na posvetovanju civilnih in gospodarskih
oddelkov Zveznega sodišča, Vrhovnega vojaškega sodišča ter vrhovnih
sodišč republik in avtonomnih pokrajin bivše SFRJ v zvezi z uporabo
219. člena ZOR in 38. člena ZTLR sprejet sklep, da se določba 219.
člena ZOR o uporabi tuje stvari v svojo korist uporablja le za tiste
primere, ko se stvar spremeni v nekaj drugega ali preneha obstajati.
Vendar pa je bila taka razlaga kasneje opuščena in sodna praksa se je
ustalila na stališču, da je tožbeni zahtevek, kot ga v obravnavanem
primeru uveljavlja tožeča stranka, obligacijski in temelji na
določbah o neupravičeni pridobitvi, konkretno 219. členu ZOR (sodba
Vrhovnega sodišča RS II Ips 593/2003 in v njej citirane številne
druge odločbe tega sodišča). Tožena stranka je z nasprotnim
podrejenim tožbenim zahtevkom zahtevala povrnitev vlaganj v
nepremičnino, tožeča stranka pa se je njenemu tožbenemu zahtevku
upirala med drugim tudi zato, ker opravljene investicije ne pomenijo
povečanja vrednosti nepremičnine in niso koristne za tožečo stranko.
Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča napačno štelo
začetek teka zastaralnega roka. Tako 215. člen ZOR kot 38. člen in
40. člen ZTLR kot relevanten trenutek določajo trenutek vrnitve
oziroma izročitve stvari lastniku. Šele tedaj ima pridobitelj tudi na
razpolago vse elemente, na podlagi katerih lahko opredeli višino
svojega zahtevka - koliko pomenijo koristni stroški povečanje
vrednosti stvari ob vrnitvi (215. člen ZOR in 4. odstavek 38. člena
ZTLR) in koliko so koristni stroški osebno koristni za lastnika (5.