ZTLR člen 33, 33. ZPPSL člen 131, 131/1, 137, 131, 131/1, 137. ZPP člen 181, 181.
nastanek pravnih posledic stečajnega postopka - izločitvena pravica - konstitutiven učinek vpisa v zemljiško knjigo - posledice neprijave terjatve v stečajnem postopku - pravni interes za ugotovitveno tožbo
Ker je bila tožena stranka v trenutku začetka stečajnega postopka vknjižena kot lastnik v zemljiški knjigi, lastninska pravica na nepremičnini na podlagi pravnega posla pa se pridobi šele z vpisom v javno knjigo, tožeča stranka ob začetku stečajnega postopka lastninske, s tem pa tudi izločitvene pravice ni imela.
izvajanje dokazov - sodba na podlagi pripoznave - umik tožbe
Sodišče izvede samo dokaze, ki jih stranke predlagajo. Sodba na podlagi pripoznave se izda, če toženec pripozna tožbeni zahtevek, ne pa, če ga izpolni.
jubilejna nagrada - kolektivna pogodba - dejavnost
Delodajalec ne more izbirati, katere določbe KP dejavnosti, ki zanj velja, bo uporabljal in katerih ne, saj ga glede pravic, ki jih mora zagotoviti delavcu, zavezuje tisti akt, ki je za delavca ugodnejši. Ker KP za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo v 66. členu določa, da delavcu pripada jubilejna nagrada za skupno delovno dobo ali za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, pri čemer je delavec upravičen le do ene jubilejne nagrade za posamezno obdobje in sicer do tiste, za katero najprej izpolni pogoj, je delodajalec delavcu dolžan izplačati jubilejno nagrado za 20 let skupne delovne dobe, čeprav SKPgd v 51. členu določa, da delavec pridobi pravico do jubilejne nagrade z dopolnjeno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu.
uporaba milejšega zakona - zakonski znak kaznivega dejanja - prepovedan prehod čez državno mejo - pritožba
Dne 5.5.2004 je stopila v veljavo sprememba Kazenskega zakonika (Zakon o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika), ki je drugače opredelila kaznivost tega kaznivega dejanja. Novo spremenjeno kaznivo dejanje je za storilca milejše od tistega, ki je veljalo v času storitve kaznivega dejanja in je glede na določbo 2. odst. 3. čl. KZ, zato potrebno uporabiti sedaj veljavni zakon in tudi oceniti, ali so v ravnanju obtožencev izpolnjeni vsi zakonski znaki sedaj veljavnega zakona.
ZTLR člen 38, 38, 40, 38, 38, 40. ZOR člen 215, 219, 215, 219.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - verzijski zahtevek - prikrajšanje - dobrovernost - zastaranje - začetek teka zastaranja - izročitev stvari
Res je bil v letu 1984 na posvetovanju civilnih in gospodarskih
oddelkov Zveznega sodišča, Vrhovnega vojaškega sodišča ter vrhovnih
sodišč republik in avtonomnih pokrajin bivše SFRJ v zvezi z uporabo
219. člena ZOR in 38. člena ZTLR sprejet sklep, da se določba 219.
člena ZOR o uporabi tuje stvari v svojo korist uporablja le za tiste
primere, ko se stvar spremeni v nekaj drugega ali preneha obstajati.
Vendar pa je bila taka razlaga kasneje opuščena in sodna praksa se je
ustalila na stališču, da je tožbeni zahtevek, kot ga v obravnavanem
primeru uveljavlja tožeča stranka, obligacijski in temelji na
določbah o neupravičeni pridobitvi, konkretno 219. členu ZOR (sodba
Vrhovnega sodišča RS II Ips 593/2003 in v njej citirane številne
druge odločbe tega sodišča). Tožena stranka je z nasprotnim
podrejenim tožbenim zahtevkom zahtevala povrnitev vlaganj v
nepremičnino, tožeča stranka pa se je njenemu tožbenemu zahtevku
upirala med drugim tudi zato, ker opravljene investicije ne pomenijo
povečanja vrednosti nepremičnine in niso koristne za tožečo stranko.
Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča napačno štelo
začetek teka zastaralnega roka. Tako 215. člen ZOR kot 38. člen in
40. člen ZTLR kot relevanten trenutek določajo trenutek vrnitve
oziroma izročitve stvari lastniku. Šele tedaj ima pridobitelj tudi na
razpolago vse elemente, na podlagi katerih lahko opredeli višino
svojega zahtevka - koliko pomenijo koristni stroški povečanje
vrednosti stvari ob vrnitvi (215. člen ZOR in 4. odstavek 38. člena
ZTLR) in koliko so koristni stroški osebno koristni za lastnika (5.