222.

VDS sodba Pdp 421/2005

2.2.2006

delovno pravo

VDS03748

SKPG člen 51.

jubilejna nagrada - kolektivna pogodba - dejavnost

Delodajalec ne more izbirati, katere določbe KP dejavnosti, ki zanj velja, bo uporabljal in katerih ne, saj ga glede pravic, ki jih mora zagotoviti delavcu, zavezuje tisti akt, ki je za delavca ugodnejši. Ker KP za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo v 66. členu določa, da delavcu pripada jubilejna nagrada za skupno delovno dobo ali za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, pri čemer je delavec upravičen le do ene jubilejne nagrade za posamezno obdobje in sicer do tiste, za katero najprej izpolni pogoj, je delodajalec delavcu dolžan izplačati jubilejno nagrado za 20 let skupne delovne dobe, čeprav SKPgd v 51. členu določa, da delavec pridobi pravico do jubilejne nagrade z dopolnjeno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu.

 

224.

VSL sodba I Cp 6036/2005

1.2.2006

civilno procesno pravo

VSL50628

ZPP člen 189, 189/1, 190, 190/1, 189, 189/1, 190, 190/1.

odtujitev stvari med pravdo - litispendenca - odpoved najemne pogodbe

1. Določba 190. člena ZPP se veže na litispendenco tako za tožečo kot

tudi za toženo stranko (primerjaj Jože Juhart, komentar ZPP,

Ljubljana 1974, stran 233). Neutemeljena je zato pritožbena navedba,

da tožeča stranka obdrži procesno legitimacijo že od vložitve tožbe

dalje.

2. Procesno (pravdno) legitimiran je tisti, ki zatrjuje, da ima neko

pravico. Pravdno upravičenje se lahko s posebnim predpisom prenese na

drugo osebo (v tem primeru se nekdo pravda v svojem imenu za tujo

materialno pravico), s sporazumom pa se po oceni pritožbenega sodišča

pravdnega upravičenja ne more prenesti. Pravdno upravičenje namreč ni

kakšna subjektivna pravica, zato se je ne da odstopiti, ne odsvojiti

in ne zastaviti. Gre za golo možnost, doseči meritorno odločbo o

sporni pravici (primerjaj Jože Juhart, Civilno procesno pravo FLRJ,

stran 185), to možnost pa daje zakon.

 

226.

VDS sodba Psp 13/2005

1.2.2006

socialno varstvo

VDS03700

ZZZPB člen 17 b, 33, 17 b, 33. ZDR člen 137, 137.

denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - mirovanje pravic - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti

Predlog za mirovanje pravice do denarnega nadomestila je bil

pravilno zavrnjen, saj je bil tožnik, prijavljen na zavodu za

zaposlovanje kot brezposelna oseba, za delo nezmožen 30. dni.

Zato ni bil izpolnjen pogoj iz 6. alinee 33. člena ZZZPB za

mirovanje pravice do denarnega nadomestila, saj ta pravica v času

nezmožnosti za delo miruje le v času, ko zavarovanec prejema

nadomestilo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja,

torej od 31. dne odsotnosti dalje.

 

228.

VSL sodba in sklep I Cp 1342/2005

1.2.2006

obligacijsko pravo

VSL50084

ZTLR člen 38, 38, 40, 38, 38, 40. ZOR člen 215, 219, 215, 219.

neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - verzijski zahtevek - prikrajšanje - dobrovernost - zastaranje - začetek teka zastaranja - izročitev stvari

Res je bil v letu 1984 na posvetovanju civilnih in gospodarskih

oddelkov Zveznega sodišča, Vrhovnega vojaškega sodišča ter vrhovnih

sodišč republik in avtonomnih pokrajin bivše SFRJ v zvezi z uporabo

219. člena ZOR in 38. člena ZTLR sprejet sklep, da se določba 219.

člena ZOR o uporabi tuje stvari v svojo korist uporablja le za tiste

primere, ko se stvar spremeni v nekaj drugega ali preneha obstajati.

Vendar pa je bila taka razlaga kasneje opuščena in sodna praksa se je

ustalila na stališču, da je tožbeni zahtevek, kot ga v obravnavanem

primeru uveljavlja tožeča stranka, obligacijski in temelji na

določbah o neupravičeni pridobitvi, konkretno 219. členu ZOR (sodba

Vrhovnega sodišča RS II Ips 593/2003 in v njej citirane številne

druge odločbe tega sodišča). Tožena stranka je z nasprotnim

podrejenim tožbenim zahtevkom zahtevala povrnitev vlaganj v

nepremičnino, tožeča stranka pa se je njenemu tožbenemu zahtevku

upirala med drugim tudi zato, ker opravljene investicije ne pomenijo

povečanja vrednosti nepremičnine in niso koristne za tožečo stranko.

Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča napačno štelo

začetek teka zastaralnega roka. Tako 215. člen ZOR kot 38. člen in

40. člen ZTLR kot relevanten trenutek določajo trenutek vrnitve

oziroma izročitve stvari lastniku. Šele tedaj ima pridobitelj tudi na

razpolago vse elemente, na podlagi katerih lahko opredeli višino

svojega zahtevka - koliko pomenijo koristni stroški povečanje

vrednosti stvari ob vrnitvi (215. člen ZOR in 4. odstavek 38. člena

ZTLR) in koliko so koristni stroški osebno koristni za lastnika (5.

odstavek 39. člena ZTLR).

 

230.

VSL sklep II Cp 530/2006

1.2.2006

OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA

VSL50999

ZZK člen 79, 79.

zaznamba spora - delitev skupnega premoženja

V nepravdnem postopku za razdružitev skupnega premoženja ni pogojev

za zaznambo spora.

 

232.

VSL sodba I Cp 5421/2005

1.2.2006

civilno procesno pravo - denacionalizacija

VSL51221

ZDen člen 72, 72/2, 72, 72/2.

odškodnina zaradi nemožnosti uporabe vrnjene nepremičnine

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je podlaga tožbenega

zahtevka določba 2. odst. 72. člena ZDen ter da je tožena stranka

pasivno legitimirana v tej zadevi ter da je prav ona zavezanka za

plačilo odškodnine zaradi nemožnosti uporabe denacionalizirane

nepremičnine, saj je po 1. odst 51. člena ZDen zavezanec za vrnitev

te nepremičnine, v vtoževanem obdobju pa je sporno nepremičnino tudi

uporabljala. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zaključilo, da so

tožeče stranke upravičene terjati odškodnino za nemožnost uporabe

vrnjene nepremičnine od uveljavitve ZDen dne 7.12.1991 pa vse do

vrnitve te nepremičnine v njihovo posest ter da se ta zahtevek po

določbi 1. člena ZPP obravnava v pravdnem postopku. Določba 2. odst.

72. člena ZDen daje sicer tožečim strankam upravičenje za nazaj,

vendar pa se je o ustavnosti te določbe in njene razlage Ustavno

sodišče RS že izreklo, predvsem v odločbi U-I-22/99 z dne 2.12.1999.

Ker zahtevek po 2. odst. 72. člena ZDen ni odškodninski zahtevek,

ampak je poseben premoženjski zahtevek, velja zanj splošni petletni

zastaralni rok iz 361. člena ZOR. Sodišče prve stopnje je pravilno

presodilo, da so tožeče stranke upravičene do odmene za izgubo tiste

koristi, ki bi jo lahko dosegle, če bi v vtoževanem obdobju

nepremičnino same uporabljale oziroma upravljale, za določitev višine

te odmene pa je tudi izbralo ustrezen način. Bruto tožena najemnina,

kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje na podlagi mnenja izvedenca

gradbene stroke za predmetno nepremičnino v vtoževanem obdobju,

izračunana ob upoštevanju najemnin za primerljive poslovne prostore v

bližini predmetne nepremičnine, ob odbitju stroškov vzdrževanja,

zavarovanja in upravljanja ter davka in nadomestila za uporabo

stavbnega zemljišča, tudi po presoji pritožbenega sodišča predstavlja

korist, ki bi jo tožeče stranke lahko dosegle, če bi nepremičnino v

vtoževanem obdobju same uporabljale.

 

234.

VDS sodba Psp 17/2005

1.2.2006

ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

VDS03717

ZPIZ člen 309, 309. ZPIZ-1 člen 187. ZDSS-1 člen 61, 62, 81, 82, 61, 62, 81, 82.

pokojninska doba - pokojninsko zavarovanje - vštetje

Tožničin mož je bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja,

tožnica pa kot družinski član oz. po možu, ki je bil v delovnem

razmerju. Zato ne izpolnjuje pogojev za vštetje obdobja, ko je

delala na kmetiji, last njenega tasta oz. njenega svaka, v

pokojninsko dobo, saj ni bila lastnica, solastnica, zakupnica ali

uživalka kmetijskega zemljišča in tudi ni bila zavezanka davka od

osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Teh pogojev tudi ni

izpolnjeval njen zakonec, ki je bil zavarovan na podlagi

delovnega razmerja.

 

236.

VSL sodba in sklep I Cp 1186/2005

1.2.2006

CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO

VSL50081

ZZZDR člen 51, 58, 59, 60, 51, 58, 59, 60.

skupno premoženje zakoncev - nasprotna tožba - delitev skupnega premoženja

Sodišče prve stopnje je s tem, ko je odločilo, da gre pokojni

tožnikovi ženi večji delež na skupnem premoženju od 1/2 - ne da bi

toženki v zvezi s tem vložili nasprotno tožbo - odločalo brez

postavljenega zahtevka. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev

določb pravdnega postopka, na katero pazi sodišče samo na zahtevo

stranke. Kljub jasni določbi 60. člena ZZZDR, da se v pravdi določi

le delež zakoncev na skupnem premoženju kot celoti, nato pa se to

premoženje razdeli v nenpravdnem postopku po pravilih, ki veljajo za

delitev solastnine, sodna praksa ves čas omogoča, da (bivši) zakonec

z zahtevkom za ugotovitev obstoja solastninske pravice oziroma z

zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižne listine, izročitev stvari

ali z obligacijskim zahtevkom za izplačilo protivrednosti svojega

deleža na skupnem premoženju doseže delitev skupnega premoženja že v

pravdnem postopku. Praviloma sodišča to dopuščajo, če to upravičujejo

posebne okoliščine in če nasprotna stranka temu ne nasprotuje. V

primeru, ko nasprotna stranka temu nasprotuje, pa sodišče lahko

odloči le o deležu zakoncev na skupnem premoženju kot celoti. Druga

toženka je že v odgovoru na tožbo izrecno nasprotovala delitvi stvari

v pravdi, sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo in je tožnikovemu

zahtevku, naj se skupno premoženje razdeli tako, da se ugotovi že kar

solastninska pravica na posameznih stvareh, ugodilo kljub njenemu

izrecnemu nasprotovanju. Sodišče prve stopnje na ugovor druge toženke

ni odgovorilo, ker je zmotno ocenilo, da ni pravno pomemben. S tem je

zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14.

točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

 

238.

VSL sklep III Cp 6359/2005

1.2.2006

IZVRŠILNO PRAVO

VSL49800

ZIZ člen 56, 56. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.

nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor po izteku roka - novote v pritožbi

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil s sklepom o izvršbi v tej

zadevi opr. št. I z dne 18.2.2004 v zvezi s predlogom upnika za

dodatno sredstvo izvršbe z dne 8.1.2004 na podlagi sklepa o izvršbi

opr. št. z dne 18.12.1998 dovoljena izvršba z novim izvršilnim

sredstvom - z rubežem sredstev, ki jih ima dolžnica na računih pri

banki in prenosom teh na transakcijski račun upnika. Zoper ta sklep

pa ima zato dolžnica le ugovore, ki se nanašajo na novo sredstvo

izvršbe. Ker dolžnica v ugovoru z dne 13.3.2004 ni navedla nobenega

ugovora, ki bi se nanašal na novo sredstvo izvršbe, je bilo potrebno

njen ugovor obravnavati kot ugovor po izteku roka (56. člen ZIZ).

 

240.

VSL sklep I Cp 568/2006

1.2.2006

nepravdno pravo

VSL51210

ZNP člen 31, 31/3, 33, 33/3, 37, 71, 71/1, 71/2, 73, 73/2, 76, 76/2, 31, 31/3, 33, 33/3, 37, 71, 71/1, 71/2, 73, 73/2, 76, 76/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.

pridržanje osebe v psihiatrični zdravstveni organizaciji - bistvena kršitev določb postopka

Neupoštvanje procesnih določb ZNP, ki urejajo postopek pridržanja,

predstavlja bistveno kršitev določb nepravdnega postopka.