ZDSS člen 25, 27, 28, 40, 25, 27, 28, 40. ZPP člen 476, 477, 478, 476, 477, 478.
kolektivni delovni spor - postopek pomirjanja - arbitraža - sodno varstvo
Določba podjetniške kolektivne pogodbe, da lahko katerakoli stranka v primeru ustavitve postopka pomirjanja v roku 30 dni sproži postopek pred arbitražo, ne pomeni, da lahko stranka izbira med tem, ali se bo obrnila neposredno na sodišče ali pa bo sprožila postopek pred arbitražo. Možnost sodnega varstva je po določbah ZDSS zagotovljena le v primeru, če je bila izdana arbitražna odločba, ni pa dopustno direktno sodno varstvo v kolektivnem delovnem sporu zaradi izvrševanja podjetniške kolektivne pogodbe, brez predhodnega postopka pred arbitražo, če je v podjetniški kolektivni pogodbi predvidena.
Odločitev, da bo tožeča stranka, zaradi negotovega izida vložene revizije iz previdnosti vložila še eno tožbo je bila popolnoma v sferi odločanja tožeče stranke. Ta je morala pri tem upoštevati tudi morebitne negativne posledice takšne odločitve, ki se sedaj prezentirajo v obliki stroškov, ki jih mora toženi stranki povrniti.
ZTLR člen 38, 38, 40, 38, 38, 40. ZOR člen 215, 219, 215, 219.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - verzijski zahtevek - prikrajšanje - dobrovernost - zastaranje - začetek teka zastaranja - izročitev stvari
Res je bil v letu 1984 na posvetovanju civilnih in gospodarskih
oddelkov Zveznega sodišča, Vrhovnega vojaškega sodišča ter vrhovnih
sodišč republik in avtonomnih pokrajin bivše SFRJ v zvezi z uporabo
219. člena ZOR in 38. člena ZTLR sprejet sklep, da se določba 219.
člena ZOR o uporabi tuje stvari v svojo korist uporablja le za tiste
primere, ko se stvar spremeni v nekaj drugega ali preneha obstajati.
Vendar pa je bila taka razlaga kasneje opuščena in sodna praksa se je
ustalila na stališču, da je tožbeni zahtevek, kot ga v obravnavanem
primeru uveljavlja tožeča stranka, obligacijski in temelji na
določbah o neupravičeni pridobitvi, konkretno 219. členu ZOR (sodba
Vrhovnega sodišča RS II Ips 593/2003 in v njej citirane številne
druge odločbe tega sodišča). Tožena stranka je z nasprotnim
podrejenim tožbenim zahtevkom zahtevala povrnitev vlaganj v
nepremičnino, tožeča stranka pa se je njenemu tožbenemu zahtevku
upirala med drugim tudi zato, ker opravljene investicije ne pomenijo
povečanja vrednosti nepremičnine in niso koristne za tožečo stranko.
Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča napačno štelo
začetek teka zastaralnega roka. Tako 215. člen ZOR kot 38. člen in
40. člen ZTLR kot relevanten trenutek določajo trenutek vrnitve
oziroma izročitve stvari lastniku. Šele tedaj ima pridobitelj tudi na
razpolago vse elemente, na podlagi katerih lahko opredeli višino
svojega zahtevka - koliko pomenijo koristni stroški povečanje
vrednosti stvari ob vrnitvi (215. člen ZOR in 4. odstavek 38. člena
ZTLR) in koliko so koristni stroški osebno koristni za lastnika (5.
uporaba milejšega zakona - zakonski znak kaznivega dejanja - prepovedan prehod čez državno mejo - pritožba
Dne 5.5.2004 je stopila v veljavo sprememba Kazenskega zakonika (Zakon o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika), ki je drugače opredelila kaznivost tega kaznivega dejanja. Novo spremenjeno kaznivo dejanje je za storilca milejše od tistega, ki je veljalo v času storitve kaznivega dejanja in je glede na določbo 2. odst. 3. čl. KZ, zato potrebno uporabiti sedaj veljavni zakon in tudi oceniti, ali so v ravnanju obtožencev izpolnjeni vsi zakonski znaki sedaj veljavnega zakona.