na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sodba I Cp 6036/2005 - odtujitev stvari med pravdo - litispendenca - odpoved najemne pogodbe
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
1.2.2006
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba I Cp 6036/2005
INTERNA OZNAKA (*)
VSL50628
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
odtujitev stvari med pravdo - litispendenca - odpoved najemne pogodbe
PODROČJE VSRS
civilno procesno pravo
IZREK
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
JEDRO
1. Določba 190. člena ZPP se veže na litispendenco tako za tožečo kot
tudi za toženo stranko (primerjaj Jože Juhart, komentar ZPP,
Ljubljana 1974, stran 233). Neutemeljena je zato pritožbena navedba,
da tožeča stranka obdrži procesno legitimacijo že od vložitve tožbe
dalje.
2. Procesno (pravdno) legitimiran je tisti, ki zatrjuje, da ima neko
pravico. Pravdno upravičenje se lahko s posebnim predpisom prenese na
drugo osebo (v tem primeru se nekdo pravda v svojem imenu za tujo
materialno pravico), s sporazumom pa se po oceni pritožbenega sodišča
pravdnega upravičenja ne more prenesti. Pravdno upravičenje namreč ni
kakšna subjektivna pravica, zato se je ne da odstopiti, ne odsvojiti
in ne zastaviti. Gre za golo možnost, doseči meritorno odločbo o
sporni pravici (primerjaj Jože Juhart, Civilno procesno pravo FLRJ,
stran 185), to možnost pa daje zakon.
tudi za toženo stranko (primerjaj Jože Juhart, komentar ZPP,
Ljubljana 1974, stran 233). Neutemeljena je zato pritožbena navedba,
da tožeča stranka obdrži procesno legitimacijo že od vložitve tožbe
dalje.
2. Procesno (pravdno) legitimiran je tisti, ki zatrjuje, da ima neko
pravico. Pravdno upravičenje se lahko s posebnim predpisom prenese na
drugo osebo (v tem primeru se nekdo pravda v svojem imenu za tujo
materialno pravico), s sporazumom pa se po oceni pritožbenega sodišča
pravdnega upravičenja ne more prenesti. Pravdno upravičenje namreč ni
kakšna subjektivna pravica, zato se je ne da odstopiti, ne odsvojiti
in ne zastaviti. Gre za golo možnost, doseči meritorno odločbo o
sporni pravici (primerjaj Jože Juhart, Civilno procesno pravo FLRJ,
stran 185), to možnost pa daje zakon.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.