na dokumentu
Portal TFL
VSL sodba in sklep I Cp 1186/2005 - skupno premoženje zakoncev - nasprotna tožba - delitev skupnega premoženja
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
1.2.2006
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba in sklep I Cp 1186/2005
INTERNA OZNAKA (*)
VSL50081
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
skupno premoženje zakoncev - nasprotna tožba - delitev skupnega premoženja
PODROČJE VSRS
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
IZREK
Pritožbama se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi
v 2., 3., 4., 5. in 6. točki in se zadeva v tem delu vrne sodišču
prve stopnje v novo sojenje. V preostalem se pritožbi zavrneta in se
v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu (1. točki izreka) potrdi
sodba sodišča prve stopnje. Odločitev o stroških postopka v zvezi s
pritožbo se pridrži za končno odločitev.
v 2., 3., 4., 5. in 6. točki in se zadeva v tem delu vrne sodišču
prve stopnje v novo sojenje. V preostalem se pritožbi zavrneta in se
v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu (1. točki izreka) potrdi
sodba sodišča prve stopnje. Odločitev o stroških postopka v zvezi s
pritožbo se pridrži za končno odločitev.
JEDRO
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je odločilo, da gre pokojni
tožnikovi ženi večji delež na skupnem premoženju od 1/2 - ne da bi
toženki v zvezi s tem vložili nasprotno tožbo - odločalo brez
postavljenega zahtevka. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev
določb pravdnega postopka, na katero pazi sodišče samo na zahtevo
stranke. Kljub jasni določbi 60. člena ZZZDR, da se v pravdi določi
le delež zakoncev na skupnem premoženju kot celoti, nato pa se to
premoženje razdeli v nenpravdnem postopku po pravilih, ki veljajo za
delitev solastnine, sodna praksa ves čas omogoča, da (bivši) zakonec
z zahtevkom za ugotovitev obstoja solastninske pravice oziroma z
zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižne listine, izročitev stvari
ali z obligacijskim zahtevkom za izplačilo protivrednosti svojega
deleža na skupnem premoženju doseže delitev skupnega premoženja že v
pravdnem postopku. Praviloma sodišča to dopuščajo, če to upravičujejo
posebne okoliščine in če nasprotna stranka temu ne nasprotuje. V
primeru, ko nasprotna stranka temu nasprotuje, pa sodišče lahko
odloči le o deležu zakoncev na skupnem premoženju kot celoti. Druga
toženka je že v odgovoru na tožbo izrecno nasprotovala delitvi stvari
v pravdi, sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo in je tožnikovemu
zahtevku, naj se skupno premoženje razdeli tako, da se ugotovi že kar
solastninska pravica na posameznih stvareh, ugodilo kljub njenemu
izrecnemu nasprotovanju. Sodišče prve stopnje na ugovor druge toženke
ni odgovorilo, ker je zmotno ocenilo, da ni pravno pomemben. S tem je
zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14.
točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
tožnikovi ženi večji delež na skupnem premoženju od 1/2 - ne da bi
toženki v zvezi s tem vložili nasprotno tožbo - odločalo brez
postavljenega zahtevka. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev
določb pravdnega postopka, na katero pazi sodišče samo na zahtevo
stranke. Kljub jasni določbi 60. člena ZZZDR, da se v pravdi določi
le delež zakoncev na skupnem premoženju kot celoti, nato pa se to
premoženje razdeli v nenpravdnem postopku po pravilih, ki veljajo za
delitev solastnine, sodna praksa ves čas omogoča, da (bivši) zakonec
z zahtevkom za ugotovitev obstoja solastninske pravice oziroma z
zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižne listine, izročitev stvari
ali z obligacijskim zahtevkom za izplačilo protivrednosti svojega
deleža na skupnem premoženju doseže delitev skupnega premoženja že v
pravdnem postopku. Praviloma sodišča to dopuščajo, če to upravičujejo
posebne okoliščine in če nasprotna stranka temu ne nasprotuje. V
primeru, ko nasprotna stranka temu nasprotuje, pa sodišče lahko
odloči le o deležu zakoncev na skupnem premoženju kot celoti. Druga
toženka je že v odgovoru na tožbo izrecno nasprotovala delitvi stvari
v pravdi, sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo in je tožnikovemu
zahtevku, naj se skupno premoženje razdeli tako, da se ugotovi že kar
solastninska pravica na posameznih stvareh, ugodilo kljub njenemu
izrecnemu nasprotovanju. Sodišče prve stopnje na ugovor druge toženke
ni odgovorilo, ker je zmotno ocenilo, da ni pravno pomemben. S tem je
zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14.
točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.