• Najdi
  • <<
  • <
  • 1
  • od 12
  • >
  • >>
  • 1.
    VDS sodba Psp 241/2005
    31.3.2006
    pokojninsko zavarovanje
    VDS03851
    ZPIZ člen 254, 254. Uredba o ratifikaciji Administrativnega sporazuma o izvajanju Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 37.
    starostna pokojnina - sorazmerni del
    Ker tožnik ni državljan RS in stalno prebiva v tujini, je potrebno za priznanje pravice do pokojnine upoštevati Sporazum o socialnem zavarovanju med R Slovenijo in R Hrvaško (Ur. l. RS, Mednarodne pogodbe, št. 21/97), ki je po Obvestilu o začetku veljavnosti nekaterih sporazumov med R Slovenijo in R Hrvaško (Ur. l. RS - Mednarodne pogodbe, št. 7/98) pričel veljati 1.2.1998. Tožnik je bil nazadnje zavarovan pri pristojnem hrvaškem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Za priznanje ter izračun višine sorazmernega dela starostne pokojnine na podlagi pokojninske dobe v RS je potrebno uporabiti 37. čl. Omenjenega sporazuma, po katerem se pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene države pogodbenice priznal v obdobju od 8.10.1991 do uveljavitve sporazuma z upoštevanjem zavarovalnih dob, dopolnjenih po pravnih predpisih druge države pogodbenice, po uradni dolžnosti odmerijo po določbah sporazuma. V teh primerih velja za dan vložitve zahtevka po pravnih predpisih druge države pogodbenice dan, ko je pristojni nosilec prve države pogodbenice začel postopek, to je 25.5.1998. Po 37. čl. sporazuma se pokojnine odmerijo po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic od prvega dne naslednjega meseca po mesecu, v katerem je pristojni nosilec, ki je prvi priznal pravico do pokojnine, začel postopek za ponovno odmero pokojnine. Odločitev tožene stranke, da ima tožnik pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine od 1.6.1998 je torej v skladu z določbami sporazuma, neutemeljen pa je njegov zahtevek za priznanje pravice do sorazmernega dela pokojnine pri ZPIZ že od 1.10.1992 dalje, to je od dne, ko je pridobil pravico do starostne pokojnine pri hrvaškem nosilcu zavarovanja.

     
  • 2.
    VDS sodba in sklep Pdp 140/2005
    31.3.2006
    delovno pravo
    VDS03586
    ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2, 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2.
    novi ZDR - izredna odpoved - zagovor
    Ni moč šteti, da je bil delavcu v postopku izredne odpovedi PZ

    omogočen zagovor v smislu 2. odstavka 83. člena ZDR, čeprav je

    bil pred podajo odpovedi opravljen razgovor med njim in

    delodajalcem, če delavcu ni bilo predhodno vročeno vabilo na

    zagovor s pisno obdolžitvijo.

     
  • 3.
    VDS sodba in sklep Pdp 1758/2004
    31.3.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03509
    ZDR člen 75, 75-1, 77, 77/1, 111, 111/1, 111/1-2, 204, 204/3, 75, 75-1, 77, 77/1, 111, 111/1, 111/1-2, 204, 204/3.
    delovno razmerje - rok za vložitev tožbe - izredna odpoved - neopravičen izostanek
    Če je PZ sklenjena za določen čas, začne teči rok za vložitev

    tožbe iz 3. odstavka 204. člena ZDR z iztekom PZ za določen čas

    in ne z dnem, ko je delavcu vročen dopis, da mu bo zaradi izreka

    časa prenehala PZ.

    Delavcu je neupravičen izostanek mogoče očitati le, če ve, na

    katerem delovnem mestu oz. kje mora delati. Ker je toženec prodal

    lokal, v katerem je tožnica delala, ob razgovoru z novim

    lastnikom pa je bila tožnici ponujena le honorarna zaposlitev,

    tožnici ni mogoče očitati kršitev po 2. alinei 1. odstavka 111.

    člena ZDR, ko se ni zglasila na novem delovnem mestu v drugem

    lokalu, kjer naj bi z delom nadaljevala.

     
  • 4.
    VDS sklep Pdp 256/2005
    30.3.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03632
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6.
    novi ZDR - izredna odpoved - bolniški stalež - spoštovanje navodil zdravnika - odločba ZPIZ
    Zdravnikova navodila, ki jih je delavec dolžan spoštoviti v času bolniškega staleža, niso le tista, ki jih je zdravnik pacientu izrecno dal (npr. da v času bolniškega staleža ne sme opravljati gradbenih del), ampak tudi tista, za katera je logično, da so obsežena že v dejstvu, da je nekomu odobren bolniški stalež in predpisano zdravljenje. Ob omejitvah, ki so bile tožniku predpisane že z odločbo ZPIZ in glede na dejstvo, da je bil tožnik v bolniškem staležu zaradi težav, ki jih ima kot invalid III. kategorije (povišan krvni tlak, težave s hrbtenico), dodatno pa zaradi poškodbe rame in možnost možganske kapi, ni bilo potrebno posebno navodilo, da se je dolžan vzdržati gradbenih del, saj je to logično samo po sebi. Navodilo, naj se takega dela vzdrži, je lahko obseženo že z odobritvijo bolniškega staleža in predpisanim zdravljenjem.
  • 5.
    VDS sklep Pdp 1666/2004
    30.3.2006
    delovno pravo
    VDS03807
    ZDR člen 111, 118, 118/1, 118/2, 111, 118, 118/1, 118/2.
    razveza ali sprememba pogodbe - odškodnina - izredna odpoved - pisna obdolžitev - zagovor
    Sodišče prve stopnje mora v skladu z načelom odprtega sojenja stranki seznaniti z možnostjo, da bo odločalo po 2. odst. 118. čl. ZDR in razvezalo pogodbo o zaposlitvi brez predloga delavca, in tako tožnici omogočiti, da se izjasni o okoliščinah v zvezi z možnostjo nadaljevanja delovnega razmerja in da postavi odškodninski zahtevek. Zgolj dejstvo, da tožnica takšnega zahtevka ni postavila, ni ovira, da tožnica ne bi kasneje, v ločeni tožbi zahtevala plačila odškodnine po pravilih civilnega prava iz 1. odst. 118. člena ZDR.

    Pisna obdolžitev po novem ZDR nima več enake funkcije kot po prejšnjem ZDR in ZTPDR v disciplinskih postopkih. Zgolj dejstvo neobstoja pisne obdolžitve še ne pomeni avtomatsko tudi nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pisna obdolžitev ne bi bila potrebna v primeru obstoja okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu sploh omogoči zagovor. Pomanjkanje pisne obdolžitve tudi ni odločilno pri preizkusu zakonitosti odpovedi v nekaterih izrednih primerih, ko je popolnoma jasno, česa je delavec obdolžen, delavec pa prav v zvezi s tem tudi poda svoj zagovor.

     
  • 6.
    VSK sklep I Cp 809/2005
    30.3.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01951
    ZOR člen 177, 177/2, 177/3, 177, 177/2, 177/3.
    objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti
    Vprašanje je, ali je ravnanje tožnika, ko je pri vožnji navzdol po klancu namesto, da bi zaviral z desno stopalko, poskušal zavirati z levo in je zato vozilo samo pridobilo na hitrosti, ki je ni bilo več mogoče kontrolirati, bilo res nepredvidljivo za toženo stranko, če pa vozniki v praksi pogosto zaradi navade podzavestno zavirajo z isto stopalko, kot zavirajo na ravnem delovišču.

     
  • 7.
    VDSS sodba in sklep Pdp 368/2005
    30.3.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS0013972
    ZPPSL člen 51, 51/6, 114, 160, 160/2. ZDR/90 člen 36f, 36f/3, 17, 17-5. ZJ SRS člen 19. ZDR člen 54, 204, 204/3. ZTPDR člen 80.
    obstoj terjatve - odpravnina - stečajni postopek - prijava terjatve v stečajnem postopku
    Delavci, ki jim delovno razmerje preneha zaradi insolventnosti delodajalca, so izenačeni s presežnimi delavci, ker je razlog za prenehanje delovnega razmerja ekonomske narave. Tem delavcem pripada odpravnina v višini in pod pogoji, kot jo imajo delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov.

    Zagotovitev ustrezne zaposlitve delodajalca ekskulpira od izplačila odpravnine trajno presežnemu delavcu. Delo tožnika po pogodbah o zaposlitvi za določen čas pri toženi stranki je trajalo skupaj le 8 mesecev, kar pa nima značaja zagotovitve ustrezne zaposlitve. Ustrezna zaposlitev je le zaposlitev za nedoločen čas.
  • 8.
    VDS sodba Pdp 301/2005
    30.3.2006
    delovno pravo
    VDS03630
    ZPP člen 181, 181. ZDR člen 15, 15/4, 88, 88/1, 88/1-1, 204, 204/3, 15, 15/4, 88, 88/1, 88/1-1, 204, 204/3.
    novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - preklic
    Zaradi dvostranske narave PZ delodajalec ne more preklicati

    odpovedi PZ, ki jo je delavcu že podal (izročil) in je učinek

    odpovedi že nastopil. PZ je z odpovedjo prenehala veljati in je

    preklic odpovedi ne more "oživiti". Če se ugotovi nezakonitost

    podane odpvedi PZ, pa prejšnja (odpovedana) PZ "oživi".

    Če je PZ med delavcem in delodajalcem odpovedana, delodajalec pa

    delavca vseeno pozove na delo, delavec dela brez PZ. Zato se med

    strankama lahko pojavi vprašanje obstoja delovnega razmerja. Ker

    v takem primeru obstajajo vsi elementi delovnega razmerja, se

    skadno s 4. odstavkom 15. člena ZDR šteje, da je sklenjena nova

    PZ, ki pa bi jo moral delavec v primeru spora dokazovati, česar

    mu ob ugotovljeni nezakonitosti odpovedi PZ ni treba. Tudi iz

    tega razloga ima delavec interes, da kljub preklicu odpovedi PZ

    dosežene ugotovitev nezakonitosti podane odpovedi.

    Zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi PZ ima podlago v 3.

    odstavku 204. člena ZDR. Tak zahtevek ne predstavlja "prave"

    ugotovitvene tožbe po 181. členu ZPP, ampak gre za oblikovalno

    (konstitutivno) tožbo, s katero naj se ugotovi, da je enostranska

    izjava volje delodajalca (odpoved PZ), nezakonita. Z ugotovitvijo

    sodišča se ustvari nov pravni položaj in se obstoječe pravno

    razmerje spremeni tako, da PZ, ki je bila enostransko odpovedana,

    oživi.

     
  • 9.
    VDS sklep Pdp 219/2005
    30.3.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03497
    ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-1, 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-1.
    delovno razmerje - izredna odpoved - zagovor
    Tudi v primeru izredne odpovedi PZ po 1. alinei 1. odstavka 111.

    člena ZDR so lahko podane okoliščine, v katerih je od delodajalca

    neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor.

    Postopek po 2. odstavku 83. člena ZDR ni poseben formalni

    postopek s procesnimi zagotovili in roki, v katerem bi se

    ugotavlja odgovornost delavca, kot v disciplinskem postopku

    po prej veljavnih predpisih. Postopek pred odpovedjo PZ

    zagotavlja le, da se delavec seznani s kršitvami pogodbenih

    obveznosti, zaradi katerih mu delodajalec odpoveduje PZ.

     
  • 10.
    VDS sodba Pdp 85/2006
    30.3.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03482
    ZPP člen 318, 318/1, 318/3, 339, 339/1, 318, 318/1, 318/3, 339, 339/1. ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3. ZDSS-1 člen 28, 28/1, 28, 28/1.
    delovno razmerje - redna odpoved - zamudna sodba - sprememba tožbe
    1. Ker tožena stranka tožnici pred podajo redne odpovedi PZ iz

    krivdnega razloga ni podala pisnega opozorila na izpolnjevanje

    obveznosti iz PZ in možnost odpovedi PZ v primeru ponovne kršitve

    (1. odstavek 83. člena ZDR), podana redna odpoved ni bila

    zakonita.

    2. Če se tožena stranka ne udeleži prvega naroka za glavno

    obravnavo, na katerega je bila pravilno vabljena in opozorjena na

    posledice izostanka, sodišče skladno s 1. odstavkom 28. člena

    ZDSS-1 izda zamudno sodbo, tudi če je tožena stranka podala

    odgovor na tožbo. Če tožnik (delavec) na glavni obravnavi tožbeni

    zahtevek spremeni le v tem, da se delovno razmerje zaključi s

    pretekom PZ, sklenjene za določen čas, ne gre za spremembo tožbe,

    zato tudi ni podana bistvena kršitev postopka iz 1. odstavka 339.

    člena ZPP, če sodišče o takem zahtevku odloči.

     
  • 11.
    VSK sodba I Cp 744/2004
    30.3.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01770
    ZOR člen 165, 165.
    odškodninska odgovornost staršev
    Do nastanka tožnikove škode je prišlo pri igri z ognjem, glede katere otroci, ki so pri njej sodelovali, s strani staršev niso bili zadostno podučeni o nevarnosti takšne igre. V opustitvi te dolžnosti ter tudi skrbnega nadzora, se v danem primeru kaže odgovornost tožencev, ki tudi po oceni pritožbenega sodišča nista uspela dokazati, da do škode ni prišlo brez njune krivde.

     
  • 12.
    VDS sodba Pdp 82/2005
    30.3.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03528
    ZDR člen 7, 7/2, 92, 92/2, 116, 116/1, 116/2, 7, 7/2, 92, 92/2, 116, 116/1, 116/2. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 64, 64.
    delovno razmerje - invalid - odpovedni rok
    Posebno varstvo pred odpovedjo PZ iz poslovnega razloga uživajo

    le delavci, ki so imeli status delovnega invalida oz. invalida v

    času odpovedi PZ, ne pa tudi tisti delavci, za katere je bil

    postopek ugotavljanja njihove invalidnosti v tem času šele v

    teku.

    Skladno s KP za dejavnost vzgoje in izobraževanja je dolžina

    odpovednega roka vezana na skupine zahtevnosti, v katere so

    delavci razvrščeni, ZDR pa dolžino odpovednega roka veže na

    delovno dobo delavca pri delodajalcu, ki mu odpoveduje PZ.

    Ker določil panožne KP ni mogoče šteti za ugodnejše od

    določil ZDR, je potrebno pri določitvi dolžine odpovednega

    roka izhajati iz določil ZDR.

     
  • 13.
    VDS sklep Pdp 1853/2004
    30.3.2006
    delovno pravo
    VDS03755
    ZDR člen 7, 7/2, 90, 90/3, 113, 113/1, 113/2, 7, 7/2, 90, 90/3, 113, 113/1, 113/2. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 50, 50/8.
    novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - razlog - ustrezna zaposlitev - sindikalni zaupnik
    Pri odločanju o imuniteti sindikalnega zaupnika se ne upošteva le določba 2. odstavka 113. člena ZDR, ki določa, da varstvo sindikalnega zaupnika pred odpovedjo traja še eno leto po prenehanju njegove funkcije, ampak tudi 8. odstavek 50. člena KP za gostinstvo in turizem, ki določa trajanje imunitete sindikalnega zaupnika še 18. mesecev po prenehanju funkcije. Citirana določba KP velja, čeprav je bila KP sprejeta pred uveljavitvijo novega ZDR, saj ni v nasprotju z novo delovnopravno zakonodajo.

    Ugotovitev, ali je v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove ponujena zaposlitev ustrezna ali ne, je pomembna za pravilno uporabo 1. odstavka 113. člena ZDR, ki daje delavcu sindikalnemu zaupniku v primeru odklonitve neustrezne zaposlitve večje varstvo pred odpovedjo kot v primeru ustrezne zaposlitve. Če delavec sindikalni zaupnik odkloni neustrezno zaposlitev, mu pogodba o zaposlitvi ne more biti odpovedana brez soglasja sindikata oz. če sindikat odpovedi nasprotuje.

     
  • 14.
    VDS sodba Pdp 183/2005
    30.3.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03496
    ZDR člen 86, 87, 87/1, 87/2, 87/3, 111, 111/1, 111/1-2, 86, 87, 87/1, 87/2, 87/3, 111, 111/1, 111/1-2.
    delovno razmerje - izredna odpoved
    Odpoved PZ je nezakonita, če ni vročena delavcu. Zato bi moral

    delodajelec delavcu odpoved PZ vročiti na naslov, ki mu ga je

    delavec posredoval za čas dela v RS, ne glede na to, ali je

    delavec na tem naslovu dejansko bival ali ne, ne pa opraviti

    vročitev odpovedi PZ prek oglasne deske delodajalca po 3.

    odstavku 87. člena ZDR.

     
  • 15.
    VSC sklep I Cp 35/2006
    29.3.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01210
    ZIZ člen 38, 38/5, 38, 38/5.
    izvršilni stroški - potrebni izvršilni stroški
    Neprerekan izvršiteljev obračun je izvršilni naslov le v razmerju med upnikom in izvršiteljem, ne pa tudi v razmerju upnika do dolžnice, ki mu je dolžna povrniti samo potrebne izvršilne stroške. Navedeno pomeni, da bi prvostopno sodišče dolžnici moralo natančno pojasniti, katere nadaljnje izvršilne stroške je dolžna trpeti, pri čemer bi moralo presoditi pravilnost njihove priglasitve in njihovo potrebnost, saj ji je le na tak način omogočena učinkovita pravica do pritožbe zoper stroškovno odločitev.

     
  • 16.
    VSL sodba II Cp 5753/2005
    29.3.2006
    obligacijsko pravo
    VSL51019
    OZ člen 948, 948/1, 948, 948/1.
    prostovoljno premoženjsko zavarovanje - dopustna podlaga
    Pogodbi zvesta stranka - M., d.o.o. je, potem ko tožeča stranka ni

    izpolnila svoje pogodbene obveznosti, razdrla sklenjeno pogodbo s

    tožečo stranko, zato je tudi "stornirala" račun z dne 28. 6. 1999 št.

    264/99. To pomeni, da tožeča stranka ni imela nobenega pravnega

    temelja, da bi zahtevala, naj se ji izroči v posest sporni gradbeni

    material. Zato se pritožbeno sodišče pridružuje sklepu sodišča prve

    stopnje, da ga je lahko pridobila le na nepošten način. Če je tako,

    ji ni mogoče priznati dopustnega zavarovalnega interesa. Premoženjsko

    zavarovanje lahko sklene vsak, kdor ima interes, da ne nastane

    zavarovalni primer, ker bi mu sicer nastala kakšna premoženjska

    izguba. Načeloma se zavarovalni interes vedno prizna za lastne

    stvari, sicer pa ga je treba šele ugotavljati. Kot je bilo že

    obrazloženo, tožeča stranka ni postala lastnik spornega gradbenega

    materiala. Ker ga je pridobila mimo pravnega posla s podjetjem

    M., d.o.o., ni izpolnjena zahteva po pravno dopustnem interesu kot

    bistvenem elementu oziroma kavzi zavarovalne pogodbe po OZ.

     
  • 17.
    VSL sodba II Cp 4130/2003
    29.3.2006
    stanovanjsko pravo - pogodbeno pravo
    VSL50103
    ZOR člen 124, 126, 124, 126. SZ člen 124, 124.
    prodajna pogodba - razdrtje pogodbe - neizpolnitev pogodbe - stanovanje - sklenitev najemne pogodbe
    Iz določbe 124. člena SZ tudi izhaja, da lahko kupec zahteva

    sklenitev najemne pogodbe le, kadar tudi sam zahteva razvezo

    kupoprodajne pogodbe. Tudi ob širši razlagi te določbe, da lahko

    kupec pravice iz 124. člena uveljavlja tudi v primeru, ko razvezo

    pogodbe zahteva prodajalec, pa zagotovo sodišče ne more zavezati

    prodajalca k sklenitvi ustrezne najemne pogodbe brez postavljenega

    tožbenega zahtevka s strani kupca. Toženec bi lahko dosegel sklenitev

    najemne pogodbe le z vložitvijo nasprotne tožbe, s katero bi zahteval

    sklenitev najemne pogodbe z vsebino, navedeno v tožbenem zahtevku.

    Takšnega zahtevka pa toženec ni nikoli postavil, zato so njegove

    pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene.

     
  • 18.
    VSC sklep Cp 514/2006
    29.3.2006
    civilno procesno pravo
    VSC01207
    ZPP člen 44, 44/2, 44/3, 44, 44/2, 44/3.
    vrednost spornega predmeta - nedenarni zahtevek
    44. člen ZPP ne določa meril, po katerih se oceni vrednost spornega predmeta, vendar pa je pri nedenarnih zahtevkih že splošno uveljavljeno, da pravni in ekonomski interes tožeče stranke nista vedno enaka, na kar izrecno opozarja obravnavana pritožba. Zlasti ni nujno pri ugotovitvenih tožbah, da je vrednost spornega predmeta enaka vrednosti predmeta tožbenega zahtevka.

     
  • 19.
    VSL sklep I Cp 5419/2005
    29.3.2006
    civilno procesno pravo
    VSL50646
    ZPP člen 211, 211/2, 270, 270/1, 270/1-6, 270/3, 211, 211/2, 270, 270/1, 270/1-6, 270/3.
    prekinitev postopka - zavrnitev predloga - pritožba zoper sklep
    Zoper sklep, s katerim predsednik senata zavrne predlog za prekinitev

    postopka, ni posebne pritožbe.

     
  • 20.
    VSL sklep IV Cpg 27/2006
    29.3.2006
    sodni register
    VSL07225
    ZSReg člen 17, 17/1, 17/2, 39, 39/1, 39, 39/1, 17, 17/1, 17/2.
    pravni interes - udeleženec
    Da bi udeleženec izkazal svoj pravni interes, bi po oceni

    pritožbenega sodišča moral konkretno zatrjevati svoj pravni položaj,

    ki bi utegnil biti z vpisano spremembo podatkov v sodni register

    prizadet, česar pa pritožnik v pritožbi ni izkazal. Zato je

    pritožbeno sodišče njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.

     
  • <<
  • <
  • 1
  • od 12
  • >
  • >>