ZUKZ člen 46, 46/1, 46, 46/1, 46, 46/1. ZPP člen 29, 29.
pristojnost slovenskega sodišča
Pristojnost sodišče Republike Slovenije je mogoče utemeljiti na določbah Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (ZUKZ), ki je veljal v času sklenitve spornega dogovora in tudi ob vložitvi tožbe. Po 1. odst. 46. čl. ZUKZ pa je sodišče Republike Slovenije pristojno, če ima toženec prebivališče oz. sedež v Republiki Sloveniji.
Podprevoznik, kar je tožena stranka v konkretnem primeru bila, odgovarja le tistemu, ki ji je prevoz naročil, to je prevozniku, ne pa naročniku iz prevozne pogodbe.
ZIZ člen 38, 38c, 46, 46/1, 52, 83. SPZ člen 24. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 3.
nepravilnost dela izvršitelja - pravni interes za vložitev zahteve za odpravo nepravilnosti - stroški izvršitelja - neutemeljeno povzročeni stroški - osnova za odmero stroškov - predmet rubeža - posest
Po 1. odst. 46. čl. ZIZ se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, razen če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Ker v konkretnem primeru zakonske določbe, ki bi izključevala opravljanje izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper družbenika ni, je pritožba upnika tudi v tem delu neutemeljena.
razlaga pogodbe - mandatna pogodba - plačilo za trud - odstopno upravičenje – uspešna sanacija podjetja
Zmotno razumevanje določil Pogodbe je imelo za posledico tudi zmotno pravno kvalifikacijo pogodbe. Če namreč tožeča stranka ni prevzela obveznosti, da bo toženo stranko uspešno sanirala, ni prevzela rizika za takšen uspeh.
Pojem uspešne sanacije je ob odsotnosti kakršnekoli razlage s strani pravdnih strank po prepričanju pritožbenega sodišča namreč treba razumeti vsaj kot takšno finančno stanje podjetja, pri katerem ni podan stečajni razlog. Ob tem je pojem dalj časa trajajoče plačilne nesposobnosti iz 1. odstavka 2. člena ZPPSL treba razlagati v povezavi z 2. odstavkom 12. člena ZFPPod, ki upravi nalaga vložitev predloga za začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave, če ni mogoče zagotoviti likvidnosti v roku dveh mesecev od nastopa nelikvidnosti.
odpravnina trajno presežnega delavca - odpravnina po 36. f členu ZDR - izračun - plača
VS RS je v zvezi z uporabo 36. f člena ZDR/90 zavzelo stališče, da je osnova za obračun odpravnine trajno presežnemu delavcu njegova bruto plača, kar pa ne pomeni, da je v vsakem primeru osnova za izračun odpravnine delavčeva bruto plača. Višino odpravnine delodajalec lahko določi drugače, pri čemer ta ne sme biti nižja od odpravnine, izračunane po 36. f členu ZDR/90. Zato odločitev delodajalca, da se odpravnina trajno presežnemu delavcu izračuna v višini 60 % povprečne neto plače za delavca v zadnjih treh mesecih ni nezakonita, če znesek tako določene odpravnine preseže ali vsaj doseže odpravnino, izračunano po 36. f členu ZDR/90.
Edini in izključni namen vodenja stečajnega postopka je v tem, da se doseže poplačilo upniških terjatev, po pravilih določenih v ZPPSL, ne pa tudi, da se ugotovi morebitno odgovornost poslovodstva stečajnega dolžnika po 19. čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij oz. odškodninska odgovornost ustanoviteljev stečajnega dolžnika po 20. čl. ZFPPod.
nevezanost sodišča na pravno kvalifikacijo - uporaba angleškega prava - izključitev odgovornosti zavarovalnice - opustitev potrebne skrbnosti zavarovanca
Po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče upoštevati navedb tožene stranke le glede tega, kako je svoje navedbe pravno opredelila ampak kaj dejansko pomenijo, saj sodišče na pravno kvalifikacijo strank ni vezano. Potrebno je navedbe tožene stranke obravnavati kot ugovore dejstev, ki izključujejo odgovornost zavarovalnice, ne glede na to, kako jih je sama pravno opredelila. Zato tudi ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da naj bi bile te navedbe podane prepozno.
Kadar več dolžnikov vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in je enemu izmed njih že pred njegovo vložitvijo ugovorni rok potekel, vprašanje pravočasnosti njegovega ugovora ni le procesno vprašanje, temveč tudi vprašanje materialnega prava. To pomeni, da mora sodišče prve stopnje pred zavrženjem prepoznega ugovora enega izmed dolžnikov vedno presojati, ali morebiti dolžniki niso sosporniki in za kakšno vrsto sosporništva gre. V kolikor so namreč dolžniki enotni sosporniki, potem v skladu s 196. členom ZPP, ki se v izvršilnem postopku uporablja na podlagi 15. člena ZIZ, veljajo za enotno pravdno stranko, tako da se, če posamezen izmed njih zamudi kakšno pravdno dejanje, tudi nanj razteza učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki (tak sospornik torej ne trpi posledic zamude roka), kar pa za navadne sospornike ne velja.