novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - izredna odpoved
1. ZDR ne določa, da bi imela delavec in delodajalec v času odpovednega roka drugačne medsebojne pravice in dolžnosti, kot sta jih imela pred podajo odpovedi. Zato delodajalec delavcu lahko tudi po podani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v času odpovednega roka poda izredno odpoved, če so za to izpolnjeni pogoji.
2. Če delavec v času odpovednega roka ne pride na delo, tudi če o tem, da ga na delo ne bo, ker si je našel novo zaposlitev, predhodno obvesti delodajalca, je podan zakonit razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR. Tudi v času odpovednega roka zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je delavčeva odsotnost z dela upravičena samo, če ima odobren dopust, je v bolniškem staležu oz. ima za izostanek dovoljenje delodajalca.
3. Če delodajalec delavcu poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove in je v ponudbi nove pogodbe o zaposlitvi predvideno poskusno delo, ne gre za ustrezno delo. Zato delavec v primeru, da ne sprejme nove pogodbe o zaposlitvi in mu je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, obdrži pravico do odpravnine.
4. Če delavec zahteva plačilo odpravnine, ker v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove ni sprejel pogodbe o zaposlitvi za neustrezno delo, gre za denarni zahtevek, ki ga lahko uveljavlja neposredno pred sodiščem po 4. odstavku 204. člena ZDR in ki ni vezan na predhodno presojo zakonitosti podane odpovedi v roku iz 3. odstavka 204. člena ZDR.
ZUKZ člen 46, 46/1, 46, 46/1, 46, 46/1. ZPP člen 29, 29.
pristojnost slovenskega sodišča
Pristojnost sodišče Republike Slovenije je mogoče utemeljiti na določbah Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (ZUKZ), ki je veljal v času sklenitve spornega dogovora in tudi ob vložitvi tožbe. Po 1. odst. 46. čl. ZUKZ pa je sodišče Republike Slovenije pristojno, če ima toženec prebivališče oz. sedež v Republiki Sloveniji.
Kadar več dolžnikov vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in je enemu izmed njih že pred njegovo vložitvijo ugovorni rok potekel, vprašanje pravočasnosti njegovega ugovora ni le procesno vprašanje, temveč tudi vprašanje materialnega prava. To pomeni, da mora sodišče prve stopnje pred zavrženjem prepoznega ugovora enega izmed dolžnikov vedno presojati, ali morebiti dolžniki niso sosporniki in za kakšno vrsto sosporništva gre. V kolikor so namreč dolžniki enotni sosporniki, potem v skladu s 196. členom ZPP, ki se v izvršilnem postopku uporablja na podlagi 15. člena ZIZ, veljajo za enotno pravdno stranko, tako da se, če posamezen izmed njih zamudi kakšno pravdno dejanje, tudi nanj razteza učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki (tak sospornik torej ne trpi posledic zamude roka), kar pa za navadne sospornike ne velja.
obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršljivega notarskega zapisa - razlogi za ugovor
Sodišče prve stopnje pa ima prav, ko ugotavlja, da zgolj pavšalnih trditev dolžnika, da naj bi dosegel dogovor z upnikom, v katerem naj bi mu ta odložil izpolnitev obveznosti, ob jasnem in izvršljivem notarskem zapisu z dne 10.2.2003, po katerem pa so spremembe pogodbe možne le v pisni obliki z aneksi, ne predstavljajo upoštevnega dokazno podprtega zatrjevanja pravnopomembnih dejstev.
Edini in izključni namen vodenja stečajnega postopka je v tem, da se doseže poplačilo upniških terjatev, po pravilih določenih v ZPPSL, ne pa tudi, da se ugotovi morebitno odgovornost poslovodstva stečajnega dolžnika po 19. čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij oz. odškodninska odgovornost ustanoviteljev stečajnega dolžnika po 20. čl. ZFPPod.
odpravnina trajno presežnega delavca - odpravnina po 36. f členu ZDR - izračun - plača
VS RS je v zvezi z uporabo 36. f člena ZDR/90 zavzelo stališče, da je osnova za obračun odpravnine trajno presežnemu delavcu njegova bruto plača, kar pa ne pomeni, da je v vsakem primeru osnova za izračun odpravnine delavčeva bruto plača. Višino odpravnine delodajalec lahko določi drugače, pri čemer ta ne sme biti nižja od odpravnine, izračunane po 36. f členu ZDR/90. Zato odločitev delodajalca, da se odpravnina trajno presežnemu delavcu izračuna v višini 60 % povprečne neto plače za delavca v zadnjih treh mesecih ni nezakonita, če znesek tako določene odpravnine preseže ali vsaj doseže odpravnino, izračunano po 36. f členu ZDR/90.
Podprevoznik, kar je tožena stranka v konkretnem primeru bila, odgovarja le tistemu, ki ji je prevoz naročil, to je prevozniku, ne pa naročniku iz prevozne pogodbe.
nevezanost sodišča na pravno kvalifikacijo - uporaba angleškega prava - izključitev odgovornosti zavarovalnice - opustitev potrebne skrbnosti zavarovanca
Po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče upoštevati navedb tožene stranke le glede tega, kako je svoje navedbe pravno opredelila ampak kaj dejansko pomenijo, saj sodišče na pravno kvalifikacijo strank ni vezano. Potrebno je navedbe tožene stranke obravnavati kot ugovore dejstev, ki izključujejo odgovornost zavarovalnice, ne glede na to, kako jih je sama pravno opredelila. Zato tudi ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da naj bi bile te navedbe podane prepozno.
varščina za pravdne stroške - pravočasnost zahteve za varščino - prvi narok za glavno obravnavo
Skladno z 2. odst. 90. čl. Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP), je možnost toženca, da zahteva od tožnika varščino za pravdne stroške, časovno omejena, in sicer lahko toženec takšno zahtevo poda najpozneje na prvem naroku za glavno obravnavo, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari.
Narok za glavno obravnavo je časovno in krajevno opredeljen sestanek sodišča in strank, namenjen opravljanju procesnih dejanj. Pri vprašanju, kdaj gre za prvi narok za glavno obravnavo, gre za objektivno dejstvo, ki ga ne more spremeniti niti okoliščina, da ga pač sodišče prve stopnje iz določenih razlogov ni štelo kot takšnega.