• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 13
  • >
  • >>
  • 21.
    VDS sodba Psp 25/2006
    27.1.2006
    delovno pravo
    VDS03684
    ZPIZ člen 139, 139/1, 139, 139/1.
    invalidsko zavarovanje - delovni invalid - razporeditev delovnega invalida na drugo ustrezno delo
    ZPIZ/92 v 1. odst. 139. čl. določa, da so organizacije in

    delodajalci dolžni delovne invalide II. ali III. kategorije

    invalidnosti obdržati na delu (in jih razporediti na drugo

    ustrezno delo, oz. jim zagotoviti delo s skrajšanim delovnim

    časom, ali jim zagotoviti poklicno rehabilitacijo ter v

    sodelovanju s strokovnimi institucijami in zavodi najti delo, ki

    ga bodo opravljali po poklicni rehabilitaciji). Ker je zakonska

    določba jasna, ni potrebe, da je zakonski tekst "delodajalec

    obdrži delovnega invalida na delu" sestavni del izreka odločbe, s

    katero toženec zavarovanca razvrsti v II. ali III. kategorijo

    invalidnosti s pravicami, ki se vežejo na to pravno podlago.

     
  • 22.
    VDS sodba Pdp 620/2004
    27.1.2006
    delovno pravo
    VDS03742
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90/3, 111, 111/1, 111/1-2, 204, 204/3, 204/4, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90/3, 111, 111/1, 111/1-2, 204, 204/3, 204/4.
    novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - izredna odpoved
    1. ZDR ne določa, da bi imela delavec in delodajalec v času odpovednega roka drugačne medsebojne pravice in dolžnosti, kot sta jih imela pred podajo odpovedi. Zato delodajalec delavcu lahko tudi po podani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v času odpovednega roka poda izredno odpoved, če so za to izpolnjeni pogoji.

    2. Če delavec v času odpovednega roka ne pride na delo, tudi če o tem, da ga na delo ne bo, ker si je našel novo zaposlitev, predhodno obvesti delodajalca, je podan zakonit razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR. Tudi v času odpovednega roka zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je delavčeva odsotnost z dela upravičena samo, če ima odobren dopust, je v bolniškem staležu oz. ima za izostanek dovoljenje delodajalca.

    3. Če delodajalec delavcu poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove in je v ponudbi nove pogodbe o zaposlitvi predvideno poskusno delo, ne gre za ustrezno delo. Zato delavec v primeru, da ne sprejme nove pogodbe o zaposlitvi in mu je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, obdrži pravico do odpravnine.

    4. Če delavec zahteva plačilo odpravnine, ker v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove ni sprejel pogodbe o zaposlitvi za neustrezno delo, gre za denarni zahtevek, ki ga lahko uveljavlja neposredno pred sodiščem po 4. odstavku 204. člena ZDR in ki ni vezan na predhodno presojo zakonitosti podane odpovedi v roku iz 3. odstavka 204. člena ZDR.

     
  • 23.
    VSL sklep in sodba I Cpg 536/2004
    27.1.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL06217
    ZOR člen 154, 154. URS člen 26, 26. ZPP člen 212, 212.
    odgovornost države
    Tožeča stranka je v tožbi navedla, da ji je bilo (1) z odločbo

    gradbene inšpekcije z dne 12.6.1995 (A 12) zaradi stabilnosti in

    varnosti objekta naloženo rušenje in odstranitev obstoječih temeljev

    in starih zidov obeh hotelov, (2) z odločbo urbanistične inšpekcije z

    dne 8.6.1995 (A 13) pa takojšnja ustavitev gradnje, ker naj bi bila v

    nasprotju z lokacijskim dovoljenjem in sicer za čas do pridobitve

    spremenjenega lokacijskega dovoljenja. Torej iz navedb tožeče stranke

    same izhaja, da je bila ustavitev gradnje posledica teh dveh odločb.

    Zakaj naj bi bila ustavitev gradnje na podlagi teh dveh odločb

    nezakonita, pa ne navaja. Prav tako ne navaja, kot v pritožbi

    pravilno poudarja tožena stranka, da bi znova zaprosila za lokacijsko

    dovoljenje, ali da bi se bila proti tema odločbama (A 12 in A 13)

    pritožila. Zatrjuje le obstoj vzročne zveze med razveljavljenim

    lokacijskim in gradbenim dovoljenjem ter nastalo škodo, ob tem pa

    spregleda, da je bila takrat, ko je MOP razveljavilo lokacijsko in

    gradbeno dovoljenje (11.10.1995 in 20.11.1995), gradnja (z odločbo

    urbanistične inšpekcije z dne 8.6.1995 - A 13) že ustavljena. Iz

    navedb samih tožeče stranke torej sledi logičen sklep, da

    razveljavitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja ni v vzročni

    zvezi z ustavitvijo gradnje.

     
  • 24.
    VDS sodba Pdp 214/2005
    27.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03462
    ZDR člen 52, 52/1, 52/1-2, 54, 52, 52/1, 52/1-2, 54.
    transformacija delovnega razmerja - odsotnost z dela
    Ker je delavka sklenila PZ za določen čas za "čas trajanja

    porodniškega dopusta delavke XY" in je po preteku tega časa

    delala še tri tedne (v času, ko je delavka XY po zaključenem

    porodniškem dopustu koristila še letni dopust), je skladno s

    54. členom ZDR prišlo do transformacije PZ, sklenjene za

    določen čas v PZ za nedoločen čas.

     
  • 25.
    VDS sodba Pdp 1763/2004
    27.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03448
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5.
    materialno pravo - redna odpoved - rok
    Rok za podajo redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga po 5.

    odstavku 88. člena ZDR tožniku, zaposlenemu na delovnem mestu

    "vodja vzdrževalne dejavnosti", je pričel teči s trenutkom, ko je

    Uprava RS za civilno letalstvo toženi stranki prepovedala

    opravljanje vzdrževalno servisne službe in ne že takrat, ko je

    pričel veljati pravilnik, ki je določil strožje pogoje za

    opravljanje vzdrževalno servisne dejavnosti, katerih tožena

    stranka ni (več) izpolnjevala.

     
  • 26.
    VSK sklep II Cpg 217/2005
    26.1.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01571
    ZIZ člen 71, 71/1-1, 71, 71/1-1.
    odlog izvršbe - izredno pravno sredstvo
    Vložena zahteva za varstvo zakonitosti bi res lahko pomenila enega od pogojev za odlog izvršbe po 1. točki 1. odst. 71. člena ZIZ, vendar pa ta zahteva očitno ni vložena, saj česa takega dolžnica ne zatrjuje, poleg tega pa zahteve za varstvo zakonitosti ne vlaga stranka sama, ampak državni tožilec.

     
  • 27.
    VDS sodba in sklep Pdp 696/2005
    26.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03446
    ZPP člen 243, 243. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 47, 52, 52-1, 47, 52, 52-1, 47, 52, 52-1, 47, 52, 52-1.
    plača - dodatek na delovno dobo
    Delavec je poleg osnovne plače, ki ne sme biti nižja od

    izhodiščne plače za posamezni tarifni razred, upravičen do

    dodatka za delovno dobo (47. člen SKPGd) in povrnitve

    stroškov za prehrano (1. točka 52. člena SKPGd). V znesku

    minimalne plače, ki jo prejeme delavec dodatek za delovno

    dobo in povračilo stroškov za prehrano na delu ne smeta biti

    zajeta oz. vključena, saj bi to pomenilo, da je minimalna

    plača za vseka delavca drugačna.

     
  • 28.
    VDS sodba Pdp 1310/2004
    26.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03440
    ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
    izredna odpoved - hujša kršitev delovne obveznosti - naklep - malomarnost - zagovor - bolniški stalež
    S tem, ko tožnik v postopku obnove standarda ISO ni hotel

    odgovarjati na vprašanja izpraševalca, je izkazan razlog za

    izredno odpoved PZ po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.

    Njegov izgovor, da na vprašanja ni želel odgovarjati zato,

    da izpraševalec ne bi izvedel za zmedo in neurejenost pri

    toženi stranki, je neutemeljen, saj se je podjetje v enako

    slabi (ali še slabši) luči pokazalo s tožnikovim neprofesionalnim

    vedenjem. Ker je obnova standara ISO za poslovanje tožene stranke

    odločilnega pomena, je s tem, ko tožnik v obnovi standarda ni

    korektno sodeloval in s tem omajal zaupanje tožene stranke vanj,

    izkazan pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR, da nadaljevanje

    delovnega razverja do izreka odpovednega roka ni mogoče.

    Če je delavec v bolniškem staležu, to ne pomeni nujno, da se

    ne more udeležiti zagovora. Ker tožnik ni nikomur sporočil,

    da se zaradi bolezni zagovora ne namerava udeležiti, je

    tožena stranka upravičeno štela, da zagovora ne namerava

    podati.

     
  • 29.
    VDS sodba Pdp 1608/2004
    26.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03463
    ZPP člen 188, 325, 325/1, 339, 339/2, 339/2-8, 188, 325, 325/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZDR člen 109, 109.
    redna odpoved - odpravnina - zapadlost obveznosti - tek zamudnih obresti - narok - preložitev naroka
    Odpravnina po 109.členu ZDR, ki jo je delodajalec dolžan

    izplačati delavcu, kateremu je odpovedal PZ iz poslovnega

    razloga, zapade v plačilo ob prenehanju delovnega razmerja.

    Ker je toženi stranki znano, kdaj je tožnici prenehalo

    delovno razmerje, izrek ni nedoločen in neizvršljiv glede

    teka zakonitih zamudnih obresti, zato ker je v izreku

    napisano, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati

    odpravnino z zakonitimi zamudnimi obrestmi izplačati od

    prvega dne po prenehanju delovnega razmerja dalje.

    Če sodišče ne ugodi predlogu stranke za preklic poravnalnega

    naroka in naroka za glavno obravnavo, ker za to ni opravičljivega

    razloga, s tem ni kršena možnost obravnavanja pred sodiščem.

    Sodišče strank ni dolžno s posebnim sklepom obveščati, da

    predlogu za preklic ne bo ugodilo.

     
  • 30.
    VSK sodba I Cpg 36/2005
    26.1.2006
    obligacijsko pravo
    VSK01855
    ZOR člen 633, 633.
    gradbena pogodba - odmik od načrta
    Pravdni stranki se za izvedbo dodatnih del nista dogovorili

    in toženec ni dal (pisnega) naloga za izvedbo dodatnih del.

    V času spornega razmerja veljavni 633. čl. Zakona o

    obligacijskih razmerjih (ZOR) določa, da mora imeti

    izvajalec za vsak odmik od gradbenega načrta oz. od

    pogodbenih del pismeno soglasje naročnika, pri čemer za

    dela, ki jih je opravil brez takega soglasja, ne more

    zahtevati povečanja dogovorjene cene.

     
  • 31.
    VSK sklep I Cpg 302/2005
    26.1.2006
    STEČAJNO PRAVO
    VSK01596
    ZFPPod člen 19, 20, 19, 20.
    stečajni postopek - pravni interes - odgovornost
    Edini in izključni namen vodenja stečajnega postopka je v tem, da se doseže poplačilo upniških terjatev, po pravilih določenih v ZPPSL, ne pa tudi, da se ugotovi morebitno odgovornost poslovodstva stečajnega dolžnika po 19. čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij oz. odškodninska odgovornost ustanoviteljev stečajnega dolžnika po 20. čl. ZFPPod.

     
  • 32.
    VDS sodba Pdp 709/2004
    26.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03459
    ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1.
    redna odpoved - naročilo
    Zaradi zaradi zmanjšanja naročil pri toženi stranki, do katerega

    je prišlo zaradi podražitve surovin (jekla) na svetnovnem trgu in

    spremenjenega tečaja dolarja, je tožena stranka ukinila določene

    programe in posledično tudi tožnikovo delovno mesto - samostojni

    tehnolog. Zato je redna odpoved PZ iz poslovnega razloga

    zakonita, čeprav so se posamezne naloge s tožnikovega delokroga

    razporedile med druge delavce tožene stranke.

     
  • 33.
    VDS sklep Pdp 1355/2004
    26.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03455
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/1, 88/1-1.
    redna odpoved - odpovedni razlog - reorganizacija
    Podan je poslovni razlog za redno odpoved PZ po 1. alinei 1.

    odstavka 88. člena ZDR, če je dokazano, da je zaradi spremembe

    lastnika tožene stranke in posledično reorganizacije del pri

    toženi stranki prenehala potreba po delu tožnika, zaposlenega na

    delovnem mestu "referent za kataster in banko cestnih podatkov".

     
  • 34.
    VDS Sklep Pdp 79/2006
    26.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03467
    ZDR člen 85, 85/1, 204, 204/3, 85, 85/1, 204, 204/3.
    začasna odredba - prenehanje delovnega razmerja - odpoved delovnega razmerja
    Zgolj nasprotovanje sindikata podani odpovedi pogodbe o

    zaposlitvi nima za posledico zadržanja namere delodajalca, da

    poda odpoved pogodbe o zaposlitvi, ampak zadržanje učinkovanja

    prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, ob predpostavki,

    če delavec pri delodajalcu to tudi zahteva. Zadržanje učinkovanja

    prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi pri delodajalcu

    traja do poteka roka za arbitražno oziroma sodno varstvo v skladu

    s 1. odst. 85. člena ZDR. Rok za sodno varstvo je določen v 3.

    odsst. 204. člena ZDR in znaša 30 dni, ki začne teči od dneva

    vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato zadržanje prenehanja

    pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi lahko traja najdalj do

    izteka tega roka. Podaljšanje zadržanja do izvršljive arbitražne

    odločbe oziroma do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne

    odredbe, pa je možna ob izpolnjenih pogojih določenih v 3. odst.

    85. člena ZDR. Prvi pogoj za podaljšanje zadržanja je zadržanje

    pri delodajalcu, ki nastopi na zahtevo delavca ob podanem

    nasprotovanju sindikata, drugi pogoj pa predstavlja vložitev

    predloga za izdajo začasne odredbe pred pristojnim delovnim

    sodiščem. Pravna posledica obrazloženega nasprotovanja odpovedi

    pogodbe o zaposlitvi je lahko le v zadržanju učinkovanja

    prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, ne predstavlja

    pa že razloga za nezakonitost podane odpovedi. Zato le

    nasprotovanje sindikata podani odpovedi še ne izkazuje verjetnosti

    obstoja tožničine terjatve.

     
  • 35.
    VDS sklep Pdp 856/2005
    26.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03451
    ZDR člen 19, 19.
    štipendijska pogodba - zavrnitev - vrnitev sredstev
    Delodajalec mora štipendistu po koncu izobraževanja zagotoviti

    zaposlitev, ki je ustrezna glede na vrsto in stopnjo njegove

    izobrazbe, čeprav pogodba o štipendiranju o tem nima posebnih

    določb. Štipendist ni dolžan sprejeti vsake zaposlitve, ki mu jo

    ponudi delodajalec, zlasti če za ponujeno delo ne izpolnjuje

    pogojev.

    Namen pripravništva je, da se oseba, ki prvič začne

    opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji njegove strokovne

    izobrazbe, uvede in usposobi za samostojno opravljanje dela.

    Delodajalec mora pripravniku zagotoviti delo na delovnem

    mestu, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne

    izobrazbe. Pripravniku ni mogoče nalagati del, za katere ne

    izpolnjuje pogoja strokovne usposobljenosti. Zaposlitev na

    takšnih delih je neustrezna in v nasprotju z institutom

    pripravništva, zato jo delavec - štipendist lahko odkloni,

    kar ima za posledico, da mu štipendije ni potrebno vrniti.

     
  • 36.
    VSK sklep II Cpg 227/2005
    26.1.2006
    zavarovanje terjatev
    VSK01854
    ZIZ člen 277, 277/3, 277/4, 277, 277/3, 277/4.
    začasna odredba
    Upnik pa je tudi še ob prejemu sklepa z dne 9.11.2004, s

    katerim se je dotlej izvršilna zadeva prevesila v pravdno,

    imel možnost, da predlaga podaljšanje začasne odredbe,

    vendar pa tega ni storil; Zakon o izvršbi in zavarovanju

    (ZIZ) namreč v 3. odst. 277. čl. določa, da lahko sodišče na

    upnikov predlog začasno odredbo podaljša, pri čemer sme

    upnik takšen predlog vložiti le do izteka časa, za katerega

    je bila odredba izdana (4. odst. 277. čl. ZIZ).

     
  • 37.
    VDS sodba in sklep Pdp 407/2005
    26.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03441
    ZDR člen 56, 56/1, 56, 56/1.
    odškodnina za neizkoriščeni letni dopust - bolniški stalež - upokojitev
    Če delavec ne izrabi letnega dopusta, ker zanj ne zaprosi,

    kasneje pa ga zaradi bolniškega staleža in upokojitve ne more

    izrabiti, ni upravičen do odškodnine za neizrabljen letni dopust,

    saj krivda za neizrabo letnega dopusta ni na strani delodajalca.

     
  • 38.
    VSL sklep III Cpg 1/2006
    26.1.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL06239
    ZPP člen 70, 70-5, 70-6, 73, 73/4, 70, 70-5, 70-6, 73, 73/4.
    izločitev stečajnega senata
    Izključitveni razlog po 5. točki 70. člena namreč ni zožen zgolj na

    sodelovanje pri sami izdaji odločbe nižjega sodišča, temveč je kot

    "sodelovanje v postopku pred nižjim sodiščem" potrebno razumeti tako,

    da zaobsega tudi situacije, ko je kot sodnik pri nižjestopnem sodišču

    v postopku aktivno vplival na sprejemanje odločitve, čeprav pri sami

    odločitvi ni sodeloval. Izključitveni razlog iz 5. točke 70. člena

    ZPP ne bi bil podan že s tem, če je upravitelj stečajne mase v

    nasprotju z določili ZPPSL/89 na stečajni senat naslovil predlog za

    navodila in usmeritve v konkretnem postopku, če ni hkrati izkazano,

    da je stečajni senat tovrstnemu predlogu sledil in na ta način

    sodeloval v postopku, ki je v pristojnosti odločanja stečajnega

    sodnika.

     
  • 39.
    VSL sodba I Cpg 981/2004
    26.1.2006
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0007529
    ZOR člen 99, 99/1, 99/2, 765, 765/1, 765/2.
    razlaga pogodbe - mandatna pogodba - plačilo za trud - odstopno upravičenje – uspešna sanacija podjetja
    Zmotno razumevanje določil Pogodbe je imelo za posledico tudi zmotno pravno kvalifikacijo pogodbe. Če namreč tožeča stranka ni prevzela obveznosti, da bo toženo stranko uspešno sanirala, ni prevzela rizika za takšen uspeh.

    Pojem uspešne sanacije je ob odsotnosti kakršnekoli razlage s strani pravdnih strank po prepričanju pritožbenega sodišča namreč treba razumeti vsaj kot takšno finančno stanje podjetja, pri katerem ni podan stečajni razlog. Ob tem je pojem dalj časa trajajoče plačilne nesposobnosti iz 1. odstavka 2. člena ZPPSL treba razlagati v povezavi z 2. odstavkom 12. člena ZFPPod, ki upravi nalaga vložitev predloga za začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave, če ni mogoče zagotoviti likvidnosti v roku dveh mesecev od nastopa nelikvidnosti.
  • 40.
    VDS sodba Pdp 1728/2004
    26.1.2006
    delovno pravo
    VDS03638
    ZPP člen 188, 325, 325/1, 339, 339/2, 339/2-8, 188, 325, 325/1, 339, 339/2, 339/2-8.
    procesno vprašanje - nemožnost obravnavanja pred sodiščem - nenavzočnost na glavni obravnavi - preložitev naroka
    Če sodišče ne ugodi predlogu stranke za preklic poravnalnega

    naroka in naroka za glavno obravnavo, ni bila kršena možnost

    obravnavanja pred sodiščem. Sodišče strank ni dolžno

    obveščati, da predlogu za preklic ne bo ugodilo in bi se

    tožena stranka glede na to, da ni bila obveščena, da bo

    sodišče ugodilo njenemu predlogu za preklic zavedati, da bo

    narok opravljen.

    Če se tožena stranka ne odzove vabilu na narok, na katerem

    bi se lahko izjavila o umiku tožbe, je sama povzročila, da

    se o umiku ni mogla izjaviti, zato se ne more sklicevati, da

    ji ni bila dana možnost, da se o tem izjavi.

    Sodišče bi moralo glede delnega umika tožbe postopek ustaviti.

    Kljub temu, da tega ni storilo pa bi zoper to lahko ugovarjala le

    tožnica, ki bi v 15 dneh od prejema sodbe lahko zahtevala izdajo

    dopolnilnega sklepa. Ker tega ni storila, se šteje, da je tožba v

    delu, o katem sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo ni

    odločlo, umaknjena.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 13
  • >
  • >>