• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 13
  • >
  • >>
  • 21.
    VDS sodba Psp 25/2006
    27.1.2006
    delovno pravo
    VDS03684
    ZPIZ člen 139, 139/1, 139, 139/1.
    invalidsko zavarovanje - delovni invalid - razporeditev delovnega invalida na drugo ustrezno delo
    ZPIZ/92 v 1. odst. 139. čl. določa, da so organizacije in

    delodajalci dolžni delovne invalide II. ali III. kategorije

    invalidnosti obdržati na delu (in jih razporediti na drugo

    ustrezno delo, oz. jim zagotoviti delo s skrajšanim delovnim

    časom, ali jim zagotoviti poklicno rehabilitacijo ter v

    sodelovanju s strokovnimi institucijami in zavodi najti delo, ki

    ga bodo opravljali po poklicni rehabilitaciji). Ker je zakonska

    določba jasna, ni potrebe, da je zakonski tekst "delodajalec

    obdrži delovnega invalida na delu" sestavni del izreka odločbe, s

    katero toženec zavarovanca razvrsti v II. ali III. kategorijo

    invalidnosti s pravicami, ki se vežejo na to pravno podlago.

     
  • 22.
    VSL sklep in sodba I Cpg 536/2004
    27.1.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL06217
    ZOR člen 154, 154. URS člen 26, 26. ZPP člen 212, 212.
    odgovornost države
    Tožeča stranka je v tožbi navedla, da ji je bilo (1) z odločbo

    gradbene inšpekcije z dne 12.6.1995 (A 12) zaradi stabilnosti in

    varnosti objekta naloženo rušenje in odstranitev obstoječih temeljev

    in starih zidov obeh hotelov, (2) z odločbo urbanistične inšpekcije z

    dne 8.6.1995 (A 13) pa takojšnja ustavitev gradnje, ker naj bi bila v

    nasprotju z lokacijskim dovoljenjem in sicer za čas do pridobitve

    spremenjenega lokacijskega dovoljenja. Torej iz navedb tožeče stranke

    same izhaja, da je bila ustavitev gradnje posledica teh dveh odločb.

    Zakaj naj bi bila ustavitev gradnje na podlagi teh dveh odločb

    nezakonita, pa ne navaja. Prav tako ne navaja, kot v pritožbi

    pravilno poudarja tožena stranka, da bi znova zaprosila za lokacijsko

    dovoljenje, ali da bi se bila proti tema odločbama (A 12 in A 13)

    pritožila. Zatrjuje le obstoj vzročne zveze med razveljavljenim

    lokacijskim in gradbenim dovoljenjem ter nastalo škodo, ob tem pa

    spregleda, da je bila takrat, ko je MOP razveljavilo lokacijsko in

    gradbeno dovoljenje (11.10.1995 in 20.11.1995), gradnja (z odločbo

    urbanistične inšpekcije z dne 8.6.1995 - A 13) že ustavljena. Iz

    navedb samih tožeče stranke torej sledi logičen sklep, da

    razveljavitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja ni v vzročni

    zvezi z ustavitvijo gradnje.

     
  • 23.
    VDS sodba Pdp 1763/2004
    27.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03448
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5.
    materialno pravo - redna odpoved - rok
    Rok za podajo redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga po 5.

    odstavku 88. člena ZDR tožniku, zaposlenemu na delovnem mestu

    "vodja vzdrževalne dejavnosti", je pričel teči s trenutkom, ko je

    Uprava RS za civilno letalstvo toženi stranki prepovedala

    opravljanje vzdrževalno servisne službe in ne že takrat, ko je

    pričel veljati pravilnik, ki je določil strožje pogoje za

    opravljanje vzdrževalno servisne dejavnosti, katerih tožena

    stranka ni (več) izpolnjevala.

     
  • 24.
    VDS sodba Pdp 214/2005
    27.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03462
    ZDR člen 52, 52/1, 52/1-2, 54, 52, 52/1, 52/1-2, 54.
    transformacija delovnega razmerja - odsotnost z dela
    Ker je delavka sklenila PZ za določen čas za "čas trajanja

    porodniškega dopusta delavke XY" in je po preteku tega časa

    delala še tri tedne (v času, ko je delavka XY po zaključenem

    porodniškem dopustu koristila še letni dopust), je skladno s

    54. členom ZDR prišlo do transformacije PZ, sklenjene za

    določen čas v PZ za nedoločen čas.

     
  • 25.
    VSM sodba Kp 693/2001
    27.1.2006
    kazensko procesno pravo
    VSM20321
    KZ člen 19, 111, 112, 115, 168, 168/1, 19, 111, 112, 115, 168, 168/1. ZKP člen 340, 340/1, 340/1-1, 340/2, 355, 355/1, 369, 369/4, 377, 377/4, 340, 340/1, 340/1-1, 340/2, 355, 355/1, 369, 369/4, 377, 377/4.
    pravnomočnost odločbe - tek zastaralnega roka
    Pritožbeno sodišče se s pritožnikom ne more strinjati

    niti tedaj, ko opozarja, da je bil v obravnavani zadevi

    zaradi absolutnega zastaranja kazenski pregon izključen

    in da je zato v postopku na prvi stopnji prišlo do

    kršitve kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP.

    Opozorilo kaže na stališče, po katerem zastaralni roki

    iz 111. člena in šestega odstavka 112. člena KZ tečejo

    tudi po pravnomočnosti sodbe. Stališče je napačno. S

    pravnomočnostjo sodbe se namreč kazenski pregon storilca

    kaznivega dejanja konča. To pomeni, da zastaralni roki

    po pravnomočnosti sodbe ne morejo teči in zato tudi

    kazenski pregon ne more zastarati. Še več, če bi

    pritožbeno sodišče sprejelo povzeto stališče, potem bi

    to v primerih, ko je bila storilcu izrečena kazen in ko

    s pravnomočnostjo sodbe po prvem odstavku 115. člena KZ

    začne teči zastaranje izvršitve kazni, imelo za

    posledico konkurenco dveh kvalitativno različnih

    zastaranj, kar pa je iz vidika sistemske in logične

    razlage zakona nevzdržno (Načelno pravno mnenje, Občna

    seja VSS, 16.06.1999 in sodba Vrhovnega sodišča

    Republike Slovenije, opr. št. I Ips 313/2003 z dne

    07.04.2005).

     
  • 26.
    VSK sklep I Cpg 33/2005
    26.1.2006
    civilno procesno pravo
    VSK01587
    ZUKZ člen 46, 46/1, 46, 46/1, 46, 46/1. ZPP člen 29, 29.
    pristojnost slovenskega sodišča
    Pristojnost sodišče Republike Slovenije je mogoče utemeljiti na določbah Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (ZUKZ), ki je veljal v času sklenitve spornega dogovora in tudi ob vložitvi tožbe. Po 1. odst. 46. čl. ZUKZ pa je sodišče Republike Slovenije pristojno, če ima toženec prebivališče oz. sedež v Republiki Sloveniji.

     
  • 27.
    VSL sodba I Cpg 981/2004
    26.1.2006
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0007529
    ZOR člen 99, 99/1, 99/2, 765, 765/1, 765/2.
    razlaga pogodbe - mandatna pogodba - plačilo za trud - odstopno upravičenje – uspešna sanacija podjetja
    Zmotno razumevanje določil Pogodbe je imelo za posledico tudi zmotno pravno kvalifikacijo pogodbe. Če namreč tožeča stranka ni prevzela obveznosti, da bo toženo stranko uspešno sanirala, ni prevzela rizika za takšen uspeh.

    Pojem uspešne sanacije je ob odsotnosti kakršnekoli razlage s strani pravdnih strank po prepričanju pritožbenega sodišča namreč treba razumeti vsaj kot takšno finančno stanje podjetja, pri katerem ni podan stečajni razlog. Ob tem je pojem dalj časa trajajoče plačilne nesposobnosti iz 1. odstavka 2. člena ZPPSL treba razlagati v povezavi z 2. odstavkom 12. člena ZFPPod, ki upravi nalaga vložitev predloga za začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave, če ni mogoče zagotoviti likvidnosti v roku dveh mesecev od nastopa nelikvidnosti.
  • 28.
    VDS sklep Pdp 923/2005
    26.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03465
    OZ člen 316, 316-3, 316, 316-3. ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2, 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2.
    izredna odpoved - zagovor - pobot terjatev
    1. Pisna obdolžitev delavca je pomembna zgolj zato, da se delavec

    lahko seznani z očitanimi kršitvami in se pripravi na zagovor. Če

    delodajalec presodi, da obstajajo okoliščine iz 2. odstavka 83.

    člena ZDR, zaradi katerih delavcu ne bo omogočil zagovora, pisna

    obdolžitev nima pomena.

    2. Pri presoji, ali obstajajo okoliščine, zaradi katerih je

    od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči

    zagovor, ni odločilna le teža očitane kršitve in ugotovitev,

    ali ima kršitev znake kaznivega dejanja, ampak je pomembna tudi

    narava kršitve, dejstvo, da je delavec zaloten pri kršitvi, proti

    komu je storitev storjena (npr. fizični napad na delodajalca) in

    tudi, kakšni odnosi so sicer med delavcem in delodajalcem.

    3. Če tožeča stranka uveljavlja terjatev, ki ni nastala z namerno

    povzročivijo škode, tožena stranka pa v pobot uveljavlja

    terjatev, ki je nastala z namerno povzročitvijo škode, ne pride v

    poštev 3. točka 316. člena OZ, ki določa, da s pobotom ne more

    prenehati terjatev, ki je nastala z namerno povzročitvijo škode.

    Namen te določbe je namreč v tem, da varuje interese upnika tiste

    terjatve, ki je nastala z namerno povzročitvijo škode in ne

    obratno. Zato sme upnik takšne terjatve privoliti v prenehanje

    svoje terjatve na podlagi pobota z naprotno terjatvijo.

     
  • 29.
    VSK sklep I Cpg 279/2005
    26.1.2006
    mednarodno zasebno pravo
    VSK02584
    ZMZPP člen 90, 90/2, 90, 90/2.
    varščina za pravdne stroške - pravočasnost zahteve za varščino - prvi narok za glavno obravnavo
    Skladno z 2. odst. 90. čl. Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP), je možnost toženca, da zahteva od tožnika varščino za pravdne stroške, časovno omejena, in sicer lahko toženec takšno zahtevo poda najpozneje na prvem naroku za glavno obravnavo, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari.

    Narok za glavno obravnavo je časovno in krajevno opredeljen sestanek sodišča in strank, namenjen opravljanju procesnih dejanj. Pri vprašanju, kdaj gre za prvi narok za glavno obravnavo, gre za objektivno dejstvo, ki ga ne more spremeniti niti okoliščina, da ga pač sodišče prve stopnje iz določenih razlogov ni štelo kot takšnega.

     
  • 30.
    VDS sodba in sklep Pdp 1518/2005
    26.1.2006
    delovno pravo
    VDS03749
    ZDR člen 36, 36.
    odpravnina trajno presežnega delavca - odpravnina po 36. f členu ZDR - izračun - plača
    VS RS je v zvezi z uporabo 36. f člena ZDR/90 zavzelo stališče, da je osnova za obračun odpravnine trajno presežnemu delavcu njegova bruto plača, kar pa ne pomeni, da je v vsakem primeru osnova za izračun odpravnine delavčeva bruto plača. Višino odpravnine delodajalec lahko določi drugače, pri čemer ta ne sme biti nižja od odpravnine, izračunane po 36. f členu ZDR/90. Zato odločitev delodajalca, da se odpravnina trajno presežnemu delavcu izračuna v višini 60 % povprečne neto plače za delavca v zadnjih treh mesecih ni nezakonita, če znesek tako določene odpravnine preseže ali vsaj doseže odpravnino, izračunano po 36. f členu ZDR/90.

     
  • 31.
    VSK sodba I Cpg 176/2005
    26.1.2006
    civilno procesno pravo - zavarovalno pravo
    VSK02264
    ZPP člen 180, 180/3, 180, 180/3.
    nevezanost sodišča na pravno kvalifikacijo - uporaba angleškega prava - izključitev odgovornosti zavarovalnice - opustitev potrebne skrbnosti zavarovanca
    Po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče upoštevati navedb tožene stranke le glede tega, kako je svoje navedbe pravno opredelila ampak kaj dejansko pomenijo, saj sodišče na pravno kvalifikacijo strank ni vezano. Potrebno je navedbe tožene stranke obravnavati kot ugovore dejstev, ki izključujejo odgovornost zavarovalnice, ne glede na to, kako jih je sama pravno opredelila. Zato tudi ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da naj bi bile te navedbe podane prepozno.

     
  • 32.
    VSK sodba I Cpg 36/2005
    26.1.2006
    obligacijsko pravo
    VSK01855
    ZOR člen 633, 633.
    gradbena pogodba - odmik od načrta
    Pravdni stranki se za izvedbo dodatnih del nista dogovorili

    in toženec ni dal (pisnega) naloga za izvedbo dodatnih del.

    V času spornega razmerja veljavni 633. čl. Zakona o

    obligacijskih razmerjih (ZOR) določa, da mora imeti

    izvajalec za vsak odmik od gradbenega načrta oz. od

    pogodbenih del pismeno soglasje naročnika, pri čemer za

    dela, ki jih je opravil brez takega soglasja, ne more

    zahtevati povečanja dogovorjene cene.

     
  • 33.
    VDS sodba Pdp 1608/2004
    26.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03463
    ZPP člen 188, 325, 325/1, 339, 339/2, 339/2-8, 188, 325, 325/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZDR člen 109, 109.
    redna odpoved - odpravnina - zapadlost obveznosti - tek zamudnih obresti - narok - preložitev naroka
    Odpravnina po 109.členu ZDR, ki jo je delodajalec dolžan

    izplačati delavcu, kateremu je odpovedal PZ iz poslovnega

    razloga, zapade v plačilo ob prenehanju delovnega razmerja.

    Ker je toženi stranki znano, kdaj je tožnici prenehalo

    delovno razmerje, izrek ni nedoločen in neizvršljiv glede

    teka zakonitih zamudnih obresti, zato ker je v izreku

    napisano, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati

    odpravnino z zakonitimi zamudnimi obrestmi izplačati od

    prvega dne po prenehanju delovnega razmerja dalje.

    Če sodišče ne ugodi predlogu stranke za preklic poravnalnega

    naroka in naroka za glavno obravnavo, ker za to ni opravičljivega

    razloga, s tem ni kršena možnost obravnavanja pred sodiščem.

    Sodišče strank ni dolžno s posebnim sklepom obveščati, da

    predlogu za preklic ne bo ugodilo.

     
  • 34.
    VDS sklep Pdp 1355/2004
    26.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03455
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/1, 88/1-1.
    redna odpoved - odpovedni razlog - reorganizacija
    Podan je poslovni razlog za redno odpoved PZ po 1. alinei 1.

    odstavka 88. člena ZDR, če je dokazano, da je zaradi spremembe

    lastnika tožene stranke in posledično reorganizacije del pri

    toženi stranki prenehala potreba po delu tožnika, zaposlenega na

    delovnem mestu "referent za kataster in banko cestnih podatkov".

     
  • 35.
    VDS sklep Pdp 856/2005
    26.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03451
    ZDR člen 19, 19.
    štipendijska pogodba - zavrnitev - vrnitev sredstev
    Delodajalec mora štipendistu po koncu izobraževanja zagotoviti

    zaposlitev, ki je ustrezna glede na vrsto in stopnjo njegove

    izobrazbe, čeprav pogodba o štipendiranju o tem nima posebnih

    določb. Štipendist ni dolžan sprejeti vsake zaposlitve, ki mu jo

    ponudi delodajalec, zlasti če za ponujeno delo ne izpolnjuje

    pogojev.

    Namen pripravništva je, da se oseba, ki prvič začne

    opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji njegove strokovne

    izobrazbe, uvede in usposobi za samostojno opravljanje dela.

    Delodajalec mora pripravniku zagotoviti delo na delovnem

    mestu, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne

    izobrazbe. Pripravniku ni mogoče nalagati del, za katere ne

    izpolnjuje pogoja strokovne usposobljenosti. Zaposlitev na

    takšnih delih je neustrezna in v nasprotju z institutom

    pripravništva, zato jo delavec - štipendist lahko odkloni,

    kar ima za posledico, da mu štipendije ni potrebno vrniti.

     
  • 36.
    VDS sodba in sklep Pdp 407/2005
    26.1.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03441
    ZDR člen 56, 56/1, 56, 56/1.
    odškodnina za neizkoriščeni letni dopust - bolniški stalež - upokojitev
    Če delavec ne izrabi letnega dopusta, ker zanj ne zaprosi,

    kasneje pa ga zaradi bolniškega staleža in upokojitve ne more

    izrabiti, ni upravičen do odškodnine za neizrabljen letni dopust,

    saj krivda za neizrabo letnega dopusta ni na strani delodajalca.

     
  • 37.
    VSC sklep Cp 1024/2004
    26.1.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01201
    ZPP člen 196, 196.
    sosporništvo - pravočasnost ugovora
    Kadar več dolžnikov vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in je enemu izmed njih že pred njegovo vložitvijo ugovorni rok potekel, vprašanje pravočasnosti njegovega ugovora ni le procesno vprašanje, temveč tudi vprašanje materialnega prava. To pomeni, da mora sodišče prve stopnje pred zavrženjem prepoznega ugovora enega izmed dolžnikov vedno presojati, ali morebiti dolžniki niso sosporniki in za kakšno vrsto sosporništva gre. V kolikor so namreč dolžniki enotni sosporniki, potem v skladu s 196. členom ZPP, ki se v izvršilnem postopku uporablja na podlagi 15. člena ZIZ, veljajo za enotno pravdno stranko, tako da se, če posamezen izmed njih zamudi kakšno pravdno dejanje, tudi nanj razteza učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki (tak sospornik torej ne trpi posledic zamude roka), kar pa za navadne sospornike ne velja.

     
  • 38.
    VDS sodba Pdp 1728/2004
    26.1.2006
    delovno pravo
    VDS03638
    ZPP člen 188, 325, 325/1, 339, 339/2, 339/2-8, 188, 325, 325/1, 339, 339/2, 339/2-8.
    procesno vprašanje - nemožnost obravnavanja pred sodiščem - nenavzočnost na glavni obravnavi - preložitev naroka
    Če sodišče ne ugodi predlogu stranke za preklic poravnalnega

    naroka in naroka za glavno obravnavo, ni bila kršena možnost

    obravnavanja pred sodiščem. Sodišče strank ni dolžno

    obveščati, da predlogu za preklic ne bo ugodilo in bi se

    tožena stranka glede na to, da ni bila obveščena, da bo

    sodišče ugodilo njenemu predlogu za preklic zavedati, da bo

    narok opravljen.

    Če se tožena stranka ne odzove vabilu na narok, na katerem

    bi se lahko izjavila o umiku tožbe, je sama povzročila, da

    se o umiku ni mogla izjaviti, zato se ne more sklicevati, da

    ji ni bila dana možnost, da se o tem izjavi.

    Sodišče bi moralo glede delnega umika tožbe postopek ustaviti.

    Kljub temu, da tega ni storilo pa bi zoper to lahko ugovarjala le

    tožnica, ki bi v 15 dneh od prejema sodbe lahko zahtevala izdajo

    dopolnilnega sklepa. Ker tega ni storila, se šteje, da je tožba v

    delu, o katem sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo ni

    odločlo, umaknjena.

     
  • 39.
    VSK sklep II Cpg 172/2005
    26.1.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02274
    ZIZ člen 38, 38c, 46, 46/1, 52, 83. SPZ člen 24. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 3.
    nepravilnost dela izvršitelja - pravni interes za vložitev zahteve za odpravo nepravilnosti - stroški izvršitelja - neutemeljeno povzročeni stroški - osnova za odmero stroškov - predmet rubeža - posest
    Po 1. odst. 46. čl. ZIZ se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, razen če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Ker v konkretnem primeru zakonske določbe, ki bi izključevala opravljanje izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper družbenika ni, je pritožba upnika tudi v tem delu neutemeljena.

     
  • 40.
    VSK sklep II Cpg 227/2005
    26.1.2006
    zavarovanje terjatev
    VSK01854
    ZIZ člen 277, 277/3, 277/4, 277, 277/3, 277/4.
    začasna odredba
    Upnik pa je tudi še ob prejemu sklepa z dne 9.11.2004, s

    katerim se je dotlej izvršilna zadeva prevesila v pravdno,

    imel možnost, da predlaga podaljšanje začasne odredbe,

    vendar pa tega ni storil; Zakon o izvršbi in zavarovanju

    (ZIZ) namreč v 3. odst. 277. čl. določa, da lahko sodišče na

    upnikov predlog začasno odredbo podaljša, pri čemer sme

    upnik takšen predlog vložiti le do izteka časa, za katerega

    je bila odredba izdana (4. odst. 277. čl. ZIZ).

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 13
  • >
  • >>