ZOR člen 154, 154. URS člen 26, 26. ZPP člen 212, 212.
odgovornost države
Tožeča stranka je v tožbi navedla, da ji je bilo (1) z odločbo
gradbene inšpekcije z dne 12.6.1995 (A 12) zaradi stabilnosti in
varnosti objekta naloženo rušenje in odstranitev obstoječih temeljev
in starih zidov obeh hotelov, (2) z odločbo urbanistične inšpekcije z
dne 8.6.1995 (A 13) pa takojšnja ustavitev gradnje, ker naj bi bila v
nasprotju z lokacijskim dovoljenjem in sicer za čas do pridobitve
spremenjenega lokacijskega dovoljenja. Torej iz navedb tožeče stranke
same izhaja, da je bila ustavitev gradnje posledica teh dveh odločb.
Zakaj naj bi bila ustavitev gradnje na podlagi teh dveh odločb
nezakonita, pa ne navaja. Prav tako ne navaja, kot v pritožbi
pravilno poudarja tožena stranka, da bi znova zaprosila za lokacijsko
dovoljenje, ali da bi se bila proti tema odločbama (A 12 in A 13)
pritožila. Zatrjuje le obstoj vzročne zveze med razveljavljenim
lokacijskim in gradbenim dovoljenjem ter nastalo škodo, ob tem pa
spregleda, da je bila takrat, ko je MOP razveljavilo lokacijsko in
gradbeno dovoljenje (11.10.1995 in 20.11.1995), gradnja (z odločbo
urbanistične inšpekcije z dne 8.6.1995 - A 13) že ustavljena. Iz
navedb samih tožeče stranke torej sledi logičen sklep, da
razveljavitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja ni v vzročni
zvezi z ustavitvijo gradnje.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5.
materialno pravo - redna odpoved - rok
Rok za podajo redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga po 5.
odstavku 88. člena ZDR tožniku, zaposlenemu na delovnem mestu
"vodja vzdrževalne dejavnosti", je pričel teči s trenutkom, ko je
Uprava RS za civilno letalstvo toženi stranki prepovedala
opravljanje vzdrževalno servisne službe in ne že takrat, ko je
pričel veljati pravilnik, ki je določil strožje pogoje za
opravljanje vzdrževalno servisne dejavnosti, katerih tožena
stranka ni (več) izpolnjevala.
Pritožbeno sodišče se s pritožnikom ne more strinjati
niti tedaj, ko opozarja, da je bil v obravnavani zadevi
zaradi absolutnega zastaranja kazenski pregon izključen
in da je zato v postopku na prvi stopnji prišlo do
kršitve kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP.
Opozorilo kaže na stališče, po katerem zastaralni roki
iz 111. člena in šestega odstavka 112. člena KZ tečejo
tudi po pravnomočnosti sodbe. Stališče je napačno. S
pravnomočnostjo sodbe se namreč kazenski pregon storilca
kaznivega dejanja konča. To pomeni, da zastaralni roki
po pravnomočnosti sodbe ne morejo teči in zato tudi
kazenski pregon ne more zastarati. Še več, če bi
pritožbeno sodišče sprejelo povzeto stališče, potem bi
to v primerih, ko je bila storilcu izrečena kazen in ko
s pravnomočnostjo sodbe po prvem odstavku 115. člena KZ
začne teči zastaranje izvršitve kazni, imelo za
posledico konkurenco dveh kvalitativno različnih
zastaranj, kar pa je iz vidika sistemske in logične
razlage zakona nevzdržno (Načelno pravno mnenje, Občna
seja VSS, 16.06.1999 in sodba Vrhovnega sodišča
Republike Slovenije, opr. št. I Ips 313/2003 z dne
07.04.2005).
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 100. KP za kmetijstvo in živilsko industrijo člen 18. .
novi ZDR - redna odpoved PZ iz poslovega razloga - uporaba
določil KP
Če gre za redno odpoved PZ iz poslovnega razloga, ne pride v
poštev uporaba 18. člena KP za kmetijstvo in živilsko industrijo
glede kriterijev za izbiro presežnih delavcev. Delodajalec je le
v primeru odpovedi PZ večjemu številu delavcev iz poslovnih
razlogov dolžan pripraviti program razreševanja presežkov in v
njem določiti presežne delavce v skladu s kriteriji za določitev
presežnih delavcev, ob upoštevanju obveznosti obveščanja in
posvetovanja s sindikatom. Zato se le v primeru t.i. kolektivnih
odpustov upoštevajo kriteriji za določitev presežnih delavcev iz
18. člena panožne KP, ki se glede na razlago KP uporablja tudi po
uveljavitvi novega ZDR.
novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - redna odpoved iz poslovnega razloga - neustrezno delo - izredna odpoved - neupravičeni izostanki
1. ZDR ne določa, da bi imela delavec in delodajalec v času odpovednega roka drugačne medsebojne pravice in dolžnosti, kot sta jih imela pred podajo odpovedi. Zato delodajalec delavcu lahko tudi po podani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v času odpovednega roka poda izredno odpoved, če so za to izpolnjeni pogoji.
2. Če delavec v času odpovednega roka ne pride na delo, tudi če o tem, da ga na delo ne bo, ker si je našel novo zaposlitev, predhodno obvesti delodajalca, je podan zakonit razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR. Tudi v času odpovednega roka zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je delavčeva odsotnost z dela upravičena samo, če ima odobren dopust, je v bolniškem staležu oz. ima za izostanek dovoljenje delodajalca.
3. Če delodajalec delavcu poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove in je v ponudbi nove pogodbe o zaposlitvi predvideno poskusno delo, ne gre za ustrezno delo. Zato delavec v primeru, da ne sprejme nove pogodbe o zaposlitvi in mu je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, obdrži pravico do odpravnine.
4. Če delavec zahteva plačilo odpravnine, ker v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove ni sprejel pogodbe o zaposlitvi za neustrezno delo, gre za denarni zahtevek, ki ga lahko uveljavlja neposredno pred sodiščem po 4. odstavku 204. člena ZDR in ki ni vezan na predhodno presojo zakonitosti podane odpovedi v roku iz 3. odstavka 204. člena ZDR.
novi ZDR - redna odpoved PZ z poslovnega razloga - rok za podajo odpovedi
Rok za podajo redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga po 5. odstavku 88. člena ZDR tožniku, zaposlenemu na delovnem mestu "vodja vzdrževalne dejavnosti", je pričel teči s trenutkom, ko je Uprava RS za civilno letalstvo toženi stranki prepovedala opravljanje vzdrževalno servisne službe in ne že takrat, ko je pričel veljati pravilnik, ki je določil strožje pogoje za opravljanje vzdrževalno servisne dejavnosti, katerih tožena stranka ni (več) izpolnjevala.
invalidsko zavarovanje - delovni invalid - razporeditev na drugo
ustrezno delo - izrek odločbe ZPIZ
ZPIZ/92 v 1. odst. 139. čl. določa, da so organizacije in
delodajalci dolžni delovne invalide II. ali III. kategorije
invalidnosti obdržati na delu (in jih razporediti na drugo
ustrezno delo, oz. jim zagotoviti delo s skrajšanim delovnim
časom, ali jim zagotoviti poklicno rehabilitacijo ter v
sodelovanju s strokovnimi institucijami in zavodi najti delo, ki
ga bodo opravljali po poklicni rehabilitaciji). Ker je zakonska
določba jasna, ni potrebe, da je zakonski tekst "delodajalec
obdrži delovnega invalida na delu" sestavni del izreka odločbe, s
katero toženec zavarovanca razvrsti v II. ali III. kategorijo
invalidnosti s pravicami, ki se vežejo na to pravno podlago.
novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - izredna odpoved
1. ZDR ne določa, da bi imela delavec in delodajalec v času odpovednega roka drugačne medsebojne pravice in dolžnosti, kot sta jih imela pred podajo odpovedi. Zato delodajalec delavcu lahko tudi po podani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v času odpovednega roka poda izredno odpoved, če so za to izpolnjeni pogoji.
2. Če delavec v času odpovednega roka ne pride na delo, tudi če o tem, da ga na delo ne bo, ker si je našel novo zaposlitev, predhodno obvesti delodajalca, je podan zakonit razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR. Tudi v času odpovednega roka zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je delavčeva odsotnost z dela upravičena samo, če ima odobren dopust, je v bolniškem staležu oz. ima za izostanek dovoljenje delodajalca.
3. Če delodajalec delavcu poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove in je v ponudbi nove pogodbe o zaposlitvi predvideno poskusno delo, ne gre za ustrezno delo. Zato delavec v primeru, da ne sprejme nove pogodbe o zaposlitvi in mu je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, obdrži pravico do odpravnine.
4. Če delavec zahteva plačilo odpravnine, ker v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove ni sprejel pogodbe o zaposlitvi za neustrezno delo, gre za denarni zahtevek, ki ga lahko uveljavlja neposredno pred sodiščem po 4. odstavku 204. člena ZDR in ki ni vezan na predhodno presojo zakonitosti podane odpovedi v roku iz 3. odstavka 204. člena ZDR.
novi ZDR - transformacija - nadomeščanje začasno odsotnega delavca - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
Ker je delavka sklenila PZ za določen čas za "čas trajanja porodniškega dopusta delavke XY" in je po preteku tega časa delala še tri tedne (v času, ko je delavka XY po zaključenem porodniškem dopustu koristila še letni dopust), je skladno s 54. členom ZDR prišlo do transformacije PZ, sklenjene za določen čas v PZ za nedoločen čas.
invalidsko zavarovanje - delovni invalid - razporeditev delovnega invalida na drugo ustrezno delo
ZPIZ/92 v 1. odst. 139. čl. določa, da so organizacije in
delodajalci dolžni delovne invalide II. ali III. kategorije
invalidnosti obdržati na delu (in jih razporediti na drugo
ustrezno delo, oz. jim zagotoviti delo s skrajšanim delovnim
časom, ali jim zagotoviti poklicno rehabilitacijo ter v
sodelovanju s strokovnimi institucijami in zavodi najti delo, ki
ga bodo opravljali po poklicni rehabilitaciji). Ker je zakonska
določba jasna, ni potrebe, da je zakonski tekst "delodajalec
obdrži delovnega invalida na delu" sestavni del izreka odločbe, s
katero toženec zavarovanca razvrsti v II. ali III. kategorijo
invalidnosti s pravicami, ki se vežejo na to pravno podlago.
odškodnina za neizkoriščeni letni dopust - bolniški stalež - upokojitev
Če delavec ne izrabi letnega dopusta, ker zanj ne zaprosi,
kasneje pa ga zaradi bolniškega staleža in upokojitve ne more
izrabiti, ni upravičen do odškodnine za neizrabljen letni dopust,
saj krivda za neizrabo letnega dopusta ni na strani delodajalca.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
novi ZDR - izredna odpoved PZ - hujša kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja naklepno ali iz hude malomarnosti - neprofesionalno obnašanje delavca - obnova licence delodajalca - zagovor - bolniški stalež delavca
S tem, ko tožnik v postopku obnove standarda ISO ni hotel odgovarjati na vprašanja izpraševalca, je izkazan razlog za izredno odpoved PZ po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR. Njegov izgovor, da na vprašanja ni želel odgovarjati zato, da izpraševalec ne bi izvedel za zmedo in neurejenost pri toženi stranki, je neutemeljen, saj se je podjetje v enako slabi (ali še slabši) luči pokazalo s tožnikovim neprofesionalnim vedenjem. Ker je obnova standara ISO za poslovanje tožene stranke odločilnega pomena, je s tem, ko tožnik v obnovi standarda ni korektno sodeloval in s tem omajal zaupanje tožene stranke vanj, izkazan pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR, da nadaljevanje delovnega razverja do izreka odpovednega roka ni mogoče.Če je delavec v bolniškem staležu, to ne pomeni nujno, da se ne more udeležiti zagovora. Ker tožnik ni nikomur sporočil, da se zaradi bolezni zagovora ne namerava udeležiti, je tožena stranka upravičeno štela, da zagovora ne namerava podati.
Vložena zahteva za varstvo zakonitosti bi res lahko pomenila enega od pogojev za odlog izvršbe po 1. točki 1. odst. 71. člena ZIZ, vendar pa ta zahteva očitno ni vložena, saj česa takega dolžnica ne zatrjuje, poleg tega pa zahteve za varstvo zakonitosti ne vlaga stranka sama, ampak državni tožilec.
Delavec je poleg osnovne plače, ki ne sme biti nižja od izhodiščne plače za posamezni tarifni razred, upravičen do dodatka za delovno dobo (47. člen SKPGd) in povrnitve stroškov za prehrano (1. točka 52. člena SKPGd). V znesku minimalne plače, ki jo prejeme delavec dodatek za delovno dobo in povračilo stroškov za prehrano na delu ne smeta biti zajeta oz. vključena, saj bi to pomenilo, da je minimalna plača za vseka delavca drugačna.
Delodajalec mora štipendistu po koncu izobraževanja zagotoviti
zaposlitev, ki je ustrezna glede na vrsto in stopnjo njegove
izobrazbe, čeprav pogodba o štipendiranju o tem nima posebnih
določb. Štipendist ni dolžan sprejeti vsake zaposlitve, ki mu jo
ponudi delodajalec, zlasti če za ponujeno delo ne izpolnjuje
pogojev.
Namen pripravništva je, da se oseba, ki prvič začne
opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji njegove strokovne
izobrazbe, uvede in usposobi za samostojno opravljanje dela.
Delodajalec mora pripravniku zagotoviti delo na delovnem
mestu, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne
izobrazbe. Pripravniku ni mogoče nalagati del, za katere ne
izpolnjuje pogoja strokovne usposobljenosti. Zaposlitev na
takšnih delih je neustrezna in v nasprotju z institutom
pripravništva, zato jo delavec - štipendist lahko odkloni,
kar ima za posledico, da mu štipendije ni potrebno vrniti.
Če delavec ne izrabi letnega dopusta, ker zanj ne zaprosi, kasneje pa ga zaradi bolniškega staleža in upokojitve ne more izrabiti, ni upravičen do odškodnine za neizrabljen letni dopust, saj krivda za neizrabo letnega dopusta ni na strani delodajalca.
Kadar več dolžnikov vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in je enemu izmed njih že pred njegovo vložitvijo ugovorni rok potekel, vprašanje pravočasnosti njegovega ugovora ni le procesno vprašanje, temveč tudi vprašanje materialnega prava. To pomeni, da mora sodišče prve stopnje pred zavrženjem prepoznega ugovora enega izmed dolžnikov vedno presojati, ali morebiti dolžniki niso sosporniki in za kakšno vrsto sosporništva gre. V kolikor so namreč dolžniki enotni sosporniki, potem v skladu s 196. členom ZPP, ki se v izvršilnem postopku uporablja na podlagi 15. člena ZIZ, veljajo za enotno pravdno stranko, tako da se, če posamezen izmed njih zamudi kakšno pravdno dejanje, tudi nanj razteza učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki (tak sospornik torej ne trpi posledic zamude roka), kar pa za navadne sospornike ne velja.
ZIZ člen 38, 38c, 46, 46/1, 52, 83. SPZ člen 24. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 3.
nepravilnost dela izvršitelja - pravni interes za vložitev zahteve za odpravo nepravilnosti - stroški izvršitelja - neutemeljeno povzročeni stroški - osnova za odmero stroškov - predmet rubeža - posest
Po 1. odst. 46. čl. ZIZ se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, razen če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Ker v konkretnem primeru zakonske določbe, ki bi izključevala opravljanje izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper družbenika ni, je pritožba upnika tudi v tem delu neutemeljena.
Podan je poslovni razlog za redno odpoved PZ po 1. alinei 1.
odstavka 88. člena ZDR, če je dokazano, da je zaradi spremembe
lastnika tožene stranke in posledično reorganizacije del pri
toženi stranki prenehala potreba po delu tožnika, zaposlenega na
delovnem mestu "referent za kataster in banko cestnih podatkov".
ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2, OZ člen 316, 316-3.
novi ZDR - izredna odpoved PZ - okoliščine, v katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - pisna obdolžitev - pobot terjatev
1. Pisna obdolžitev delavca je pomembna zgolj zato, da se delavec lahko seznani z očitanimi kršitvami in se pripravi na zagovor. Če delodajalec presodi, da obstajajo okoliščine iz 2. odstavka 83. člena ZDR, zaradi katerih delavcu ne bo omogočil zagovora, pisna obdolžitev nima pomena.2. Pri presoji, ali obstajajo okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, ni odločilna le teža očitane kršitve in ugotovitev, ali ima kršitev znake kaznivega dejanja, ampak je pomembna tudi narava kršitve, dejstvo, da je delavec zaloten pri kršitvi, proti komu je storitev storjena (npr. fizični napad na delodajalca) in tudi, kakšni odnosi so sicer med delavcem in delodajalcem.3. Če tožeča stranka uveljavlja terjatev, ki ni nastala z namerno povzročivijo škode, tožena stranka pa v pobot uveljavlja terjatev, ki je nastala z namerno povzročitvijo škode, ne pride v poštev 3. točka 316. člena OZ, ki določa, da s pobotom ne more prenehati terjatev, ki je nastala z namerno povzročitvijo škode. Namen te določbe je namreč v tem, da varuje interese upnika tiste terjatve, ki je nastala z namerno povzročitvijo škode in ne obratno. Zato sme upnik takšne terjatve privoliti v prenehanje svoje terjatve na podlagi pobota z naprotno terjatvijo.