TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba zagovornika obd. M. F. se zavrne kot

neutemeljena in p o t r d i sodba sodišča prve

stopnje.

Obd. M. F. je dolžan povrniti stroške pritožbenega

postopka, in to povprečnino v znesku 100.000,00 (sto

tisoč 00/100) SIT.

 

Pritožbeno sodišče se s pritožnikom ne more strinjati

niti tedaj, ko opozarja, da je bil v obravnavani zadevi

zaradi absolutnega zastaranja kazenski pregon izključen

in da je zato v postopku na prvi stopnji prišlo do

kršitve kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP.

Opozorilo kaže na stališče, po katerem zastaralni roki

iz 111. člena in šestega odstavka 112. člena KZ tečejo

tudi po pravnomočnosti sodbe. Stališče je napačno. S

pravnomočnostjo sodbe se namreč kazenski pregon storilca

kaznivega dejanja konča. To pomeni, da zastaralni roki

po pravnomočnosti sodbe ne morejo teči in zato tudi

kazenski pregon ne more zastarati. Še več, če bi

pritožbeno sodišče sprejelo povzeto stališče, potem bi

to v primerih, ko je bila storilcu izrečena kazen in ko

s pravnomočnostjo sodbe po prvem odstavku 115. člena KZ

začne teči zastaranje izvršitve kazni, imelo za

posledico konkurenco dveh kvalitativno različnih

zastaranj, kar pa je iz vidika sistemske in logične

razlage zakona nevzdržno (Načelno pravno mnenje, Občna

seja VSS, 16.06.1999 in sodba Vrhovnega sodišča

Republike Slovenije, opr. št. I Ips 313/2003 z dne

07.04.2005).