Insolvenčni postopki so posebni sodni postopki, ki se vodijo nad dolžniki, ki niso več sposobni poravnati svojih finančnih obveznosti. Njihov glavni cilj je organizirano in pravično poplačilo upnikov, hkrati pa v določenih primerih omogočajo dolžniku finančno reorganizacijo ali celo nov začetek.

Temeljni zakon, ki ureja insolvenčne postopke v Sloveniji, je Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ta zakon podrobno določa vrste postopkov, pogoje za njihovo uvedbo ter pravice in obveznosti tako dolžnika kot upnikov.

Insolvenčni postopki nad pravnimi osebami

Insolvenčni postopki se pogosto vodijo nad pravnimi osebami, kot so gospodarske družbe, zadruge ali zavodi. Najpomembnejša sta dva postopka:

Stečajni postopek

Stečajni postopek pomeni prenehanje dolžnika in popolno unovčenje njegovega premoženja. Iz stečajne mase se nato sorazmerno poplačajo terjatve upnikov. Posledica je likvidacija in izbris podjetja iz sodnega registra. Za podjetje to pomeni dokončen konec poslovanja, za upnike pa največjo možno stopnjo poplačila glede na razpoložljivo premoženje.

Postopek prisilne poravnave

Nasprotno pa prisilna poravnava omogoča finančno reorganizacijo dolžnika. Namesto likvidacije se skuša doseči dogovor z upniki o zmanjšanju ali odlogu plačila obveznosti. Če je prisilna poravnava potrjena, podjetje lahko nadaljuje s poslovanjem. ZFPPIPP predvideva tudi poenostavljeno prisilno poravnavo za mikro in male družbe ter samostojne podjetnike, saj ti pogosto nimajo sredstev za zapletene postopke.

Insolvenčni postopki nad fizičnimi osebami

Poleg pravnih oseb se insolvenčni postopki vodijo tudi nad fizičnimi osebami – potrošniki, samostojnimi podjetniki in celo zapuščinami. Ključni postopki so:

Osebni stečaj

Osebni stečaj se vodi nad fizično osebo, ki ne zmore več poravnati svojih dolgov. V tem postopku se unovči dolžnikovo premoženje, ki sodi v stečajno maso, ter iz njega poplačajo upniki. Posebnost osebnega stečaja je, da omogoča tudi možnost odpusta obveznosti, kar dolžniku nudi priložnost za finančni »reset«.

Odpust obveznosti

Odpust obveznosti ni samostojen postopek, temveč faza osebnega stečaja. Če dolžnik ravna pošteno in vestno, mu po preteku preizkusnega obdobja (od 2 do 5 let) lahko sodišče odpusti obveznosti, ki v stečaju niso bile poplačane. S tem dobi priložnost za t. i. »fresh start«. Vendar odpust ne velja za vse dolgove, saj nekatere prednostne terjatve (npr. prispevki za socialno varnost) ostajajo v veljavi.

3. Stečaj zapuščine

Če je zapuščina umrle osebe prezadolžena, se lahko uvede stečaj zapuščine. V tem postopku se iz zapuščinskega premoženja poplačajo dolgovi zapustnika, dedičem pa ostane le morebitni presežek.

Zakaj so insolvenčni postopki pomembni?

Insolvenčni postopki v Sloveniji imajo dvojni namen. Na eni strani ščitijo upnike, saj zagotavljajo pravično in transparentno poplačilo terjatev. Na drugi strani pa lahko dolžniku ponudijo priložnost za reorganizacijo (prisilna poravnava) ali nov začetek (osebni stečaj in odpust obveznosti).

Z uvedbo ZFPPIPP je slovenski sistem insolvenčnih postopkov postal bolj pregleden in primerljiv z evropskimi standardi. Pomembno je, da dolžniki in upniki razumejo svoje pravice in obveznosti v teh postopkih, saj lahko le tako zaščitijo svoje interese.

Insolvenčni postopki so ključni pravni mehanizem za obvladovanje finančnih kriz. Ne glede na to, ali gre za podjetje v težavah ali fizično osebo, ki je prezadolžena, ZFPPIPP ponuja rešitve: od popolne likvidacije v stečajnem postopku, do reorganizacije v prisilni poravnavi, ali pa odpusta dolgov v okviru osebnega stečaja.