Podjemna pogodba je ena izmed oblik civilnopravnih pogodb, ki jo ureja Obligacijski zakonik (OZ) in je namenjena začasnemu opravljanju določenega dela. V poslovnem svetu velja podjemna pogodba za takšno, ki omogoča večjo fleksibilnost tako za naročnika kot tudi za izvajalca dela.

Kaj je podjemna pogodba?

Podjemna pogodba je pogodba, s katero se podjemnik (izvajalec) zaveže opraviti določeno delo za naročnika, ta pa se zaveže, da mu bo za to plačal. Delo po podjemni pogodbi je lahko:

• izdelava stvari (npr. izdelava pohištva, spletne strani),
• popravilo stvari (npr. servis avtomobila, obnova stanovanja),
• telesno ali umsko delo (npr. oblikovanje, svetovanje, predavanja).

Bistvena značilnost podjemne pogodbe je, da ne vzpostavlja delovnega razmerja in ne pomeni zaposlitve, kar pomeni, da podjemnik nima enakih pravic kot zaposleni delavec, ki je razmerje z delodajalcem sklenil na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki jo ureja Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1).

Ključne razlike med podjemno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi

Na tem mestu velja torej izpostaviti ključne razlike med podjemno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi. Ker je podjemna pogodba civilnopravna pogodba, se razlikuje od pogodbe o zaposlitvi v več ključnih točkah:

• Pri podjemni pogodbi ne gre za delovno razmerje. Zato podjemnik nima pravice do regresa, dopusta, bolniške odsotnosti ali drugih pravic, ki izhajajo iz delovnega razmerja.
• Podjemnik ni podrejen naročniku in ima tako večjo avtonomijo pri načinu opravljanja dela.
• Ni rednega plačila, pač pa je le-to vezano na izvedbo določenega dela in ne na mesečno plačo.
• Obveznost glede prispevkov je breme podjemnika, ki mora načeloma sam poskrbeti za plačevanje prispevkov, razen če zakon določa drugače.

Obveznosti naročnika in podjemnika

Podjemnik se s podpisom podjemne pogodbe zaveže, da bo naročeno delo opravil strokovno, v dogovorjenem roku in skladno z določili pogodbe. Njegove ključne obveznosti vključujejo:

• Skrbno opravljanje dela: delo mora biti opravljeno skladno s pogodbenimi določili.
• Odgovornost za stvarne napake: če je izdelek pomanjkljiv, ga mora podjemnik popraviti.
• Obveščanje naročnika: če se pojavijo težave, mora o tem obvestiti naročnika.
• Skrb za svoje prispevke: če podjemnik ni zaposlen drugje, mora sam plačevati prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje.

Obveznosti naročnika, ki je s podjemnikom sklenil podjemno pogodbo pa so:

• Plačilo za opravljeno delo: naročnik mora podjemniku plačati dogovorjeni znesek.
• Prevzem opravljenega dela: naročnik je dolžan prevzeti izdelek, če je delo opravljeno skladno s pogodbo.
• Povrnitev stroškov: če pogodba tako določa, mora naročnik podjemniku povrniti stroške, nastale pri opravljanju dela.

Podjemna pogodba in obdavčitev

V Sloveniji se dohodki iz podjemne pogodbe obravnavajo kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja in so obdavčeni po pravilih Zakona o dohodnini (ZDoh-2).

Prednosti in slabosti podjemne pogodbe

Tako kot vsako drugo pravno poslovno razmerje ima tudi podjemna pogodba svoje prednnosti in slabosti. Med prednosti lahko vsekakor uvrstimo veliko mero fleksibilnosti. Tako naročnik kot tudi podjemnik imata namreč večjo svobodo pri določanju pogojev dela. Primerna je za enkratna ali projektna dela, saj je zelo specifična in tudi časovno omejena.

Na drugi strani pa podjemna pogodba izvajalcu ne ponuja nobene delovnopravne zaščite – podjemnik nima pravice do letnega dopusta, bolniške ali regresa. Poleg tega je izvajalec obvezan plačevati tudi prispevke. Pojavlja se tudi možnost skritih delovnih razmerij – če podjemna pogodba vsebuje elemente delovnega razmerja (stalnost dela, podrejenost), lahko inšpektorat ugotovi kršitev in podjetju naloži globo, izvajalca pa mora v takem primeru podjetje tudi zaposliti.

Podjemna pogodba in inšpekcijski nadzor

Za ugotavljanje, ali pogodba res ustreza kriterijem podjemne pogodbe ali pa gre v resnici za prikrito delovno razmerje, je pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Če so prisotni elementi delovnega razmerja (npr. delovni čas, nadzor s strani naročnika, redna plačila), lahko inšpektorat zahteva sklenitev pogodbe o zaposlitvi in delodajalcu naloži globo.

Podjemna pogodba je uporaben instrument za začasna ali občasna dela, ki ne zahtevajo sklenitve delovnega razmerja. Omogoča namreč večjo fleksibilnost, vendar hkrati prinaša tudi določene obveznosti, predvsem na področju obdavčitve in socialne varnosti. Pomembno je, da se stranki zavedata svojih pravic in dolžnosti ter da pogodba ne vsebuje elementov delovnega razmerja, saj lahko to vodi v številne pravne posledice.