in izvajalcem temeljijo na jasnih pravilih ter omejitvah. Zato je vprašanje, ali lahko izvajalec pred potekom pogodbe o javnem naročilu odstopi, še toliko pomembnejše. Kratek odgovor se glasi: da, vendar izjemoma, pod strogimi pogoji in ob natančnem postopanju po pravilih obligacijskega prava. V nadaljevanju pojasnjujemo, kdaj je odstop dopusten, kako pravilno ravnati in kakšna so tveganja neupravičenega odstopa.
Zakaj posebna pravila? Razmerje med javnim naročanjem in obligacijskim pravom
Zakon o javnem naročanju primarno ureja postopek oddaje in osnovna pravila izvajanja (npr. spremembe pogodb, podizvajalci, plačila) javnega naročila. Vprašanje prenehanja pogodbe z odstopom izvajalca pa specialni predpis praviloma ne ureja izčrpno. Kadar ZJN-3 ne vsebuje posebne rešitve, posežemo po Obligacijskem zakoniku (OZ) kot splošnem predpisu. To pomeni, da ima izvajalec možnost odstopa le v okvirih, ki jih določa OZ, pri čemer je standard presoje v javnih naročilih strog: pogodba je rezultat konkurenčnega postopka in je zato spremembe ali prenehanje dopustno razumeti le izjemoma.
Ključni, realni razlogi za odstop izvajalca
Očitna (anticipatorna) kršitev naročnika
Če je pred iztekom roka očitno, da naročnik ne bo izpolnil svoje bistvene obveznosti (npr. ne bo omogočil dostopa do lokacije, ne bo predal dokumentacije, ne bo poravnal zapadlih obveznosti), lahko nastopijo pogoji za odstop izvajalca. To je tipična situacija, kjer izvajalec ne more več smiselno izpolnjevati naročila, ker naročnik ni zagotovil potrebnih pogojev.
Neizpolnitev naročnikovih obveznosti kljub dodatnemu roku
Obligacijsko pravo praviloma zahteva, da izvajalec pisno opomni naročnika in mu določi primeren dodatni rok za izpolnitev (npr. plačilo zapadlih obveznosti, predaja dokumentacije). Če naročnik niti v tem dodatnem roku ne izpolni svoje obveznosti, lahko izvajalec odd izvedbe javnega naročila odstopi.
Spremenjene okoliščine (rebus sic stantibus)
Če po sklenitvi pogodbe nastopijo izredne, nepredvidljive in neodvrnljive okoliščine, ki porušijo ekonomsko ravnotežje pogodbe do mere, da bi bilo njeno vzdrževanje nepošteno, lahko stranka zahteva prilagoditev ali razvezo. V javnem naročanju je to pravilo uporabljeno zelo restriktivno, saj se od izvajalca pričakuje visoka skrbnost pri oceni tveganj. Pogosto pride najprej v poštev prilagoditev (če je sploh dopustna v okviru 95. člena ZJN-3), šele nato razveza.
Nemogoča izpolnitev (višja sila)
Ko izpolnitev postane objektivno nemogoča iz vzroka, za katerega izvajalec ne odgovarja (višja sila), pogodba praviloma preneha ali pa ima izvajalec podlago za odstop. Tudi tu velja stroga presoja: dokazati je treba vzročno zvezo med dogodkom in nemožnostjo izpolnitve.
Kako pravilno izvesti odstop (procesni koraki)
Da bi bil odstop v javnem naročanju pravno varen, je ključno:
Dokumentirajte dejstva: zabeležiti je potrebno vse zamude naročnika, nedelovanje, neplačila, neodzive. Hrani se korespondenca, zapisniki, opomini.
Pisni opomin z jasnim zahtevkom: natančno se navede obveznost naročnika (npr. plačilo zapadlih računov, predaja dovoljenj), rok in posledice. Rok mora biti primeren in realen.
Opozorilo na odstop: že v opominu je treba navesti, da bo izvajalec ob neizpolnitvi odstopili od pogodbe o javnem naročilu.
Odstopna izjava: če naročnik ne izpolni niti v dodatnem roku (ali je očitno, da ne bo), mora izvajalec podati jasno, pisno odstopno izjavo s sklicem na dejstva, kršitve in pravno podlago.
Ureditev posledic: izvajalec mora obračunati izvedena dela, poskrbeti za prenos dokumentacije, zavarovati dokazno gradivo za morebitni spor, uskladiti vrnitev ali unovčenje zavarovanj skladno s pogodbo.