Podjemna pogodba je v slovenskem pravnem sistemu urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ), natančneje v XI. poglavju. Gre za pogodbo, s katero se podjemnik zaveže opraviti določen posel, naročnik pa mu je dolžan za to plačati.[1] Vendar pa je ključno vprašanje za naročnika: na kaj mora biti posebej pozoren, preden takšno pogodbo podpiše?
Kaj je podjemna pogodba?
Najprej na kratko poglejmo, kaj je podjemna pogodba. Gre za pogodbo, ki se uporablja pri različnih vrstah dela, kot so izdelava, popravilo stvari, umska ali materialna opravila. Pogodba lahko ostane podjemna, četudi podjemnik zagotovi material, če naročnik prispeva bistveni del tega materiala ali če je poudarek predvsem na delu podjemnika.[2]
Pojasnilna obveznost podjemnika[3]
Med najpomembnejšimi pravili je pojasnilna obveznost podjemnika. Ta je dolžan naročnika opozoriti na:
- napake v materialu, ki mu ga je naročnik predal,
- pomanjkljivosti v naročilu,
- druge pomembne okoliščine, ki bi lahko vplivale na izvedbo dela.
Določenost obveznosti in ciljev
Pomembno je jasno opredeliti obseg dela, čas izvedbe, način sodelovanja in natančen cilj izvedbe. Nejasne določbe lahko vodijo v različna tolmačenja, kar potrjuje tudi sodna praksa, na primer VSL Sodba I Cpg 716/2013, kjer je prišlo do spora zaradi razlik v razumevanju pogodbenih obveznosti.
Nadzor nad delom[4]
Naročnik ima pravico nadzorovati posel in dajati navodila, če to ustreza naravi posla. Pogodba naj zato jasno določa, kako in v kakšni meri lahko naročnik izvaja nadzor nad delom.
Rok izvedbe in zamude
V pogodbi mora biti jasno določen rok izvedbe. Posebej pomembno je, če je rok bistvena sestavina pogodbe, saj lahko naročnik v primeru zamude, ki bi pomenila izgubo interesa, odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode.
Podjemnik ne odgovarja za zamude, če je do njih prišlo zaradi ravnanja naročnika, na primer zaradi neizročitve materiala ali sprememb v naročilu brez predhodnega dogovora.
Prevzem in pregled dela[5]
Po opravljenem delu mora naročnik izvesti pregled in o napakah nemudoma obvestiti podjemnika.
Če naročnik ne pregleda dela brez utemeljenega razloga, se lahko šteje, da je delo prevzeto.
Odprava napak in garancije[6]
Naročnik ima pravico zahtevati odpravo napak, če jih je pravočasno sporočil. Če odprava povzroča nesorazmerne stroške, lahko naročnik zahteva znižanje plačila ali celo odstopi od pogodbe. V primeru bistvenih napak ima naročnik pravico do takojšnjega odstopa.
Obveznost plačila
Naročnik je dolžan plačati za izvršeno delo, vendar praviloma šele po pregledu in potrditvi dela. V pogodbi mora biti jasno določen način in roki plačil. Pozornost je treba nameniti tudi določbam o fiksnem plačilu ali obračunu po dejansko opravljenem delu.
Če je plačilo dogovorjeno z izrecnim jamstvom podjemnika za pravilnost izračuna, podjemnik kasneje ne more zahtevati višjega zneska, tudi če je delo trajalo dlje od pričakovanega[7]
Odstop od pogodbe
Naročnik ima pravico odstopiti od pogodbe, če podjemnik ne izpolnjuje obveznosti, vendar mora pred tem izdati opozorilo in določiti primeren rok za odpravo nepravilnosti. V vsakem primeru pa ima naročnik pravico do odstopa, vendar mora v tem primeru podjemniku povrniti sorazmeren del dogovorjenega plačila.