Poslovna goljufija je eno izmed pomembnih kaznivih dejanj, ki ga obravnava Kazenski zakonik (KZ-1). V sodobnem poslovnem okolju je ključno, da podjetniki razumejo razliko med poslovnim tveganjem in nezakonitim dejanjem, saj nepoznavanje zakonodaje lahko vodi v resne posledice – tudi v zaporno kazen.
Kaj je poslovna goljufija?
Po 228. členu KZ-1 je poslovna goljufija definirana kot posebna oblika goljufije, ki se zgodi pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Storilec z lažnim prikazovanjem dejstev ali z zamolčanjem pomembnih informacij ustvari zmotno predstavo pri drugi osebi, kar vodi v premoženjsko škodo za oškodovanca ali premoženjsko korist za storilca.
Ključni elementi poslovne goljufije
- Preslepitev v okviru gospodarske dejavnosti: dejanje mora biti storjeno kot del poslovnega procesa ali pogodbenega razmerja.
- Zavajanje s prikazovanjem neresničnih dejstev ali prikrivanjem resničnih: ustvarjanje napačne predstave pri drugi osebi.
- Pridobitev koristi ali povzročitev škode: z namenom pridobiti neupravičeno premoženjsko korist ali povzročiti škodo tretji osebi.
- Goljufivi namen (dolus): storilec ve ali bi moral vedeti, da obveznosti ne bodo izpolnjene.
Poslovna goljufija in razlika z običajno goljufijo
Pomembna razlika med poslovno goljufijo in običajno goljufijo (211. člen KZ-1) je v časovnem vidiku. Pri poslovni goljufiji ni nujno, da je goljufivi namen prisoten že ob sklenitvi pogodbe – ta se lahko razvije tudi med samim izvajanjem posla. Pri običajni goljufiji pa mora storilec že na začetku ravnati z namenom zavajanja.
Primer:
- Poslovna goljufija: Podjetnik obljubi izvedbo storitve, čeprav kasneje ve, da obveznosti ne bo mogel izpolniti.
- Običajna goljufija: Že ob podpisu pogodbe stranka nima namena izpolniti dogovorjenega in zavestno zavaja drugo stranko.
Kazni za poslovno goljufijo
Kazenske sankcije so odvisne od višine povzročene škode:
- Osnovna oblika: do 5 let zapora.
- Če je povzročena večja premoženjska škoda: do 10 let zapora.
- Pri manjših škodah: lahko sledi denarna kazen ali krajša zaporna kazen.
Pogoste težave pri dokazovanju
Dokazovanje goljufivega namena je pogosto eden najtežjih elementov v sodnih postopkih. Sodna praksa poudarja, da je treba jasno pokazati, da je storilec vedel, da svojih obveznosti ne bo mogel izpolniti – ali pa bi to vsaj moral vedeti glede na okoliščine.
Po KZ-1 je poslovna goljufija pravni koncept, ki ima velik pomen v poslovnem svetu. Razumevanje razlike med poslovno in običajno goljufijo ter poznavanje elementov kaznivega dejanja je ključnega pomena za vse podjetnike.