Prehranska dopolnila so izdelki, namenjeni dopolnjevanju običajne prehrane, ki vsebujejo hranila, kot so vitamini, minerali, aminokisline, esencialne maščobne kisline, vlaknine in druge snovi s prehranskimi ali fiziološkimi učinki. V Sloveniji je področje prehranskih dopolnil urejeno s kombinacijo nacionalnih predpisov in evropske zakonodaje, katerih cilj je zagotoviti varnost in ustrezno označevanje teh izdelkov.
Splošno znano je, da prehranskim dopolnilom in njihovim sestavinam evropska zakonodaja in nacionalna regulativa prepovedujeta pripisovati lastnosti zdravljenja ali jih predstavljati kot zdravila. Prav tako jih ni dovoljeno oglaševati na način, ki bi pri potrošnikih vzbujal pričakovanja glede izboljšanja zdravja ali preprečevanja bolezni. Vsako prehransko dopolnilo mora biti jasno označeno z oznako "prehransko dopolnilo".
V grobem moramo prehranska dopolnila ločiti od:
- živil za posebne skupine;
- zdravil.
Kaj so živila za posebne skupine?
Živila za posebne skupine, ki jih opredeljuje evropska zakonodaja v Uredbi (EU) št. 609/2013, so prilagojena za dojenčke, bolnike in osebe na energijsko omejenih dietah. Sem sodijo začetne in nadaljevalne formule za dojenčke, otroška hrana, živila za posebne zdravstvene namene ter prehranski nadomestki za nadzor telesne teže. Po evropski zakonodaji so živila, kot so brezglutenska in nizkolaktozna obravnavana kot običajna živila.
Kako se prehranska dopolnila ločijo od zdravil?
Nujno je izpostaviti, da tako zakonodaja RS kot tudi evropska zakonodaja prehranska dopolnila jasno razmejujeta od zdravil. Namen prehranskega dopolnila je dopolnjevati običajno prehrano in ne zdraviti ali preprečevati bolezni ter bolezenskih stanj.
Zakon o zdravilih (ZZdr-2) določa, da je zdravilo vsaka snov ali njihova kombinacija, namenjena zdravljenju ali preprečevanju bolezni pri ljudeh in živalih. Zdravila vključujejo tudi snovi, ki vplivajo na fiziološke funkcije prek farmakološkega, imunološkega ali presnovnega delovanja. Lahko so naravnega ali sintetičnega izvora ter pridobljena s kemičnimi ali biotehnološkimi postopki.
Med prehranskimi dopolnili in zdravili – kam umestiti “mejne izdelke”?
Pri določanju, ali izdelek sodi med prehranska dopolnila ali zdravila, sta ključna njegova sestava in namen uporabe. Za razvrščanje teh izdelkov in opredelitev njihove namembnosti je pristojna Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).
Če je primer nejasen, se zatečemo k uporabi 7. člen Zakona o zdravilih. Zakonodaja RS skozi ta člen predvideva poseben ugotovitveni postopek za določitev razvrstitve izdelka. Razvrstitev se izvaja individualno (za vsak izdelek posebej), pri čemer se upošteva več dejavnikov:
- Sestava izdelka: kvalitativna in kvantitativna analiza učinkovin.
- Namen in način uporabe: ali gre za dopolnitev prehrane ali poseg v fiziološke procese.
- Farmakološki, imunološki ali metabolični učinki: ali izdelek neposredno vpliva na zdravje posameznika oz. živali.
- Predstavitev izdelka: kako je označen, promoviran in kakšen vtis daje potrošniku.
- Neželeni učinki in morebitna tveganja: vpliv na posameznika in javno zdravje.
- Stopnja prepoznavnosti izdelka med potrošniki: ali ga ti prepoznavajo kot zdravilo.
- Znanstvena dognanja: najnovejše raziskave in spoznanja.
- Smernice Evropske unije: priporočila, objavljena na spletni strani JAZMP.
Vsak izdelek se oceni posebej, pri čemer se upošteva sodna praksa in regulativni okvir EU, da se zagotovi pravilna klasifikacija ter zaščita potrošnikov.
Izpostaviti velja še nekatere neustrezne predstavitve prehranskih dopolnil do katerih pogosto prihaja.
V primeru, da na izdelku zasledimo izraze, kot so: zdravi, celi, obnavlja, preprečuje, zaustavi, ščiti pred boleznimi, pomaga nadzorovati simptome, se tradicionalno uporablja za zdravljenje, blaži in podobno, se izdelek opredeli kot zdravilo in ne kot prehransko dopolnilo.
Kdo vrši uradni nadzor nad prehranskimi dopolnili?
Za uradni nadzor prehranskih dopolnil je pristojen Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije (ZIRS), ki nadzor izvaja na vseh stopnjah proizvodnje in distribucije. Pregled zajema vse dejavnosti, povezane s trženjem prehranskih dopolnil, vključno z njihovim posredovanjem in oglaševanjem. Vsi nosilci živilske dejavnosti, ki imajo sedež v Sloveniji in se ukvarjajo s prehranskimi dopolnili ali živili za posebne skupine, morajo biti registrirani pri Zdravstvenem inšpektoratu RS.