V poslovnem svetu je izplačilo nagrade za poslovno uspešnost zaposlenim pogosto sredstvo motivacije in nagrajevanja za prispevek k uspehu podjetja. A čeprav se to sliši kot preprosta poslovna odločitev, zakonodaja Republike Slovenije določa jasna pravila, ki jih morajo delodajalci pri izplačilu kakršnihkoli nagrad spoštovati.
Kaj je nagrada za poslovno uspešnost?
Nagrada za poslovno uspešnost je oblika dodatnega prejemka, ki jo podjetje lahko izplača zaposlenemu kot priznanje za njegov prispevek k poslovnim rezultatom družbe. Po sodni praksi in veljavni zakonodaji ta nagrada ni obvezna, vendar mora biti, če se jo delodajalec odloči izplačati, določena na objektiven, transparenten in zakonit način.
Namen takšnega nagrajevanja ni le materialno spodbujanje, ampak tudi izboljšanje organizacijske kulture, dvig produktivnosti in zadržanje ključnih kadrov.
Nemalokrat lahko na tem mestu zasledimo vprašanje o tem, ali lahko regres za letni dopust prav tako na nek način prevzame vlogo nagrade za poslovno uspešnost zaposlenim v podjetju.
Kljub temu, da je višina regresa, ki je v določenem letu izplačan, na nek način verjetno povezana z uspešnostjo poslovanja podjetja, regresa ne moremo šteti med nagrade za poslevno uspešnost. Gre namreč za zakonsko določeno pravico zaposlenega, ki je predpisana z zakonodajo.
Kot kaže sodna praksa (npr. UPRS Sodba I U 1529/2021-45), morajo biti za izplačilo nagrade za poslovno uspešnost izpolnjeni določeni pogoji:
- Nagrada mora temeljiti na objektivnih kriterijih. Najpogosteje v sorazmerju z bruto zaslužkom zaposlenega.
- Izključena mora biti vsakršna diskriminacija. Vsi zaposleni morajo imeti enake možnosti za prejem nagrade, ne glede na njihove osebne okoliščine.
- Poslovna uspešnost podjetja kot pogoj. Izplačilo mora biti utemeljeno z dosežki podjetja, kar naj bo jasno določeno v aktih podjetja.
Kako določiti pogoje za izplačilo nagrade?
Najpomembnejši element pri izplačilu nagrade za poslovno uspešnost je določitev jasnih in nediskriminatornih kriterijev. Ti kriteriji so lahko:
- bruto plača posameznika,
- prispevek k ciljem podjetja,
- upoštevanje prisotnosti in vključenosti v delovni proces.
Pri tem se izrecno opozarja na nevarnost posredne diskriminacije, npr. izključitev zaposlenih, ki so bili na bolniški odsotnosti. Sodna praksa namreč poudarja, da je izplačilo nagrade tudi v takem primeru upravičeno, če bi zaposlenemu pripadala v skladu s postavljenimi kriteriji.
Načini izplačila – denar ali kaj drugega?
Čeprav je izplačilo nagrade za poslovno uspešnost najpogosteje v denarju, zakonodaja ne določa, da mora biti to edina oblika. Dovoljeno je tudi drugačno nagrajevanje, npr. v obliki:
- delniških opcij (v primeru d.d., ob soglasju delničarjev),
- bonitet, kot so potovanja, darila ali boni (čeprav davčno obravnavani kot osebni prejemki),
- odloženega izplačila, kot ga dovoljuje sklep o poslovanju družbe za upravljanje.
V vsakem primeru pa mora delodajalec preveriti, ali kolektivna pogodba, notranji akti ali pogodba o zaposlitvi dovoljujejo takšno obliko nagrade.
Kaj pa v primeru delniške družbe (d.d.)?
Če gre za delniško družbo (d.d.), ki želi nagraditi zaposlene z delnicami, mora dodatno upoštevati:
- soglasje delničarjev (sklep skupščine),
- računovodska pravila MSRP 2, ki urejajo plačila na podlagi delnic,
- obdavčitev osebnih prejemkov – davčna obveznost nastopi ob realizaciji pravice do nakupa delnic,
- zagotavljanje preglednosti in javne objave takih nagrad.
Vse oblike delniškega nagrajevanja morajo biti torej skrbno pripravljene in usklajene s statutom ter notranjimi pravili družbe.
Nagrada za poslovno uspešnost je učinkovit način za nagrajevanje zaposlenih, vendar mora biti njeno izplačilo skladno z zakonodajo Republike Slovenije, sodno prakso in interni akti podjetja.
Naj bo nagrada denarna, v obliki delnic ali potovanja – ključni pogoji so vedno enaki: nediskriminatorni kriteriji, povezanost z uspešnostjo podjetja in dokumentirana pravna podlaga za izplačilo.