Zakonodaja, ki ureja javna naročila v Republiki Sloveniji, temelji predvsem na Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3). Ta zakon opredeljuje osnovna načela in postopke, ki jih morajo naročniki upoštevati pri oddaji javnih naročil. Zakonodaja s tem vzpostavlja okvir za pregledne, konkurenčne in zakonite postopke, katerih cilj je gospodarna in učinkovita poraba javnih sredstev.
Temeljna načela javnega naročanja
Po ZJN-3 in Zakonu o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (ZJNPOV) morajo naročniki spoštovati načela gospodarnosti, učinkovitosti, konkurenčnosti in transparentnosti. V javnem naročanju zakonodaja zahteva, da se vsi postopki izvajajo na način, ki omogoča enakopravno obravnavo vseh ponudnikov. Razpisna dokumentacija mora biti sestavljena skrbno, merila pa morajo biti sorazmerna in nediskriminatorna.
Merila za oddajo javnega naročila
ZJN-3 določa, da merila za oddajo javnega naročila ne smejo temeljiti izključno na najnižji ceni. Naročniki morajo upoštevati tudi kakovostne in okoljske vidike, s čimer se spodbuja oddaja ekonomsko najugodnejše ponudbe. Pomembno je, da so merila jasno opredeljena v razpisni dokumentaciji in omogočajo objektivno ocenjevanje ponudb.
Transparentnost in konkurenčnost
Zakon o javnem naročanju izrecno prepoveduje netransparentne postopke in favoriziranje določenih ponudnikov. Zakonodaja predpisuje, da mora naročnik zagotoviti enake pogoje za vse ponudnike in omogočiti popoln pregled nad izvedbo postopka. To vključuje jasno strukturirano dokumentacijo, razumljivo obrazložitev odločitev in spoštovanje rokov.
Zaupnost podatkov
Po ZJN-3 so naročniki dolžni varovati zaupnost določenih informacij, ki bi lahko v tekočih ali prihodnjih postopkih izkrivljale konkurenco. Upravna praksa (npr. UPRS Sklep in sodba I U 1659/2021 ter UPRS Sodba IV U 37/2021-35) poudarja, da morajo biti razlogi za zaupnost jasno utemeljeni. S tem se prepreči razkritje informacij, ki bi lahko neupravičeno vplivale na izid postopkov javnega naročanja.
ZJN-3 spodbuja tudi uporabo enotnih informacijskih sistemov za preverjanje pogojev ponudnikov. Aplikacija e-Dosje, ki omogoča pridobivanje podatkov iz javnih evidenc (npr. FURS), naročnikom omogoča preverbo izpolnjevanja zakonsko določenih pogojev za sodelovanje v postopkih javnega naročanja. S tem se poveča transparentnost in poenostavi administrativni del postopka.
Gospodarnost in preverjanje cen
Naročniki so po ZJN-3 dolžni ravnati kot dobri gospodarji. To pomeni, da morajo redno preverjati cene na trgu, tudi če zakon sam ne določa posebnih omejitev. Višja sodna praksa (npr. UPRS Sklep in sodba II U 57/2020-36) potrjuje, da je redno preverjanje cen bistven element za učinkovito in gospodarno izvedbo javnega naročila.
Finančna zavarovanja
Uredba o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju določa, da morajo naročniki skrbno določiti višino in trajanje zavarovanj. Ta zavarovanja služijo zmanjšanju tveganj, povezanih z izvajanjem naročila. ZJN-3 tako zahteva, da so pogoji finančnih zavarovanj sorazmerni predmetu naročila in jasno navedeni v razpisni dokumentaciji.
Praktični primeri iz sodne prakse, kot je VSL Sodba I Cpg 309/2022, jasno prikazujejo, katere napake lahko vodijo do nezakonitosti postopka. Zakonodaja naročnikom nalaga dolžnost preprečevanja pogojev, ki bi lahko diskriminirali posamezne ponudnike ali izkrivljali konkurenco.
Kršitve ZJN-3 in pravne posledice
Kršitve, kot so razkrivanje zaupnih podatkov, netransparentno delovanje ali sklenitev pogodb z neustreznimi subjekti, lahko vodijo do resnih pravnih posledic. Zakonodaja naročnikom nalaga, da zagotavljajo:
- nediskriminatorno obravnavo vseh ponudnikov,
- varovanje poslovnih skrivnosti,
- preverjanje izpolnjevanja pogojev pred sklenitvijo pogodbe,
- možnost izjave v primeru zavrnitve ponudbe.