Javno naročanje je strogo reguliran postopek, ki ga določa Zakon o javnem naročanju (ZJN-3). Čeprav večina izvajalcev javno naročanje dojema kot priložnost za pridobitev pomembnih poslov, pa se po izboru začne najzahtevnejši del – izvedba pogodbe. Prav tu se skrivajo številne pravne in poslovne pasti, ki lahko za izvajalca pomenijo izgubo posla, finančne sankcije ali celo stečaj.
V tem članku predstavljamo, na kaj vse mora biti izvajalec javnega naročila pozoren – od trenutka prejema odločitve o izboru pa do zaključka projekta.
Javno naročanje in faza pred podpisom pogodbe
Pred dejanskim pričetkom izvedbe del zakonodaja, ki ureja javno naročanje predvideva obdobje mirovanja, v katerem neizbrani ponudniki lahko vložijo zahtevek za revizijo. V tem času pogodbe med naročnikom in izbranim izvajalcem še ni mogoče podpisati.
Pred podpisom pogodbe mora izvajalec vsekakor opraviti skrben pregled osnutka pogodbe. Posebej pozoren mora biti na:
Ujemanje z razpisom: pogodba mora biti identična ponudbi in razpisni dokumentaciji.
Ceno: če je naročnik v osnutek pogodbe vnesel napačno (npr. prenizko) ceno, bo ta kljub napaki postala obvezna za izvajalca. Kasnejše spremembe cene so praviloma nedovoljene.
Roke in pogodbene kazni: običajno se kazni določijo kot odstotek od pogodbene vrednosti za vsak dan zamude.
Faza izvajanja pogodbe: obveznosti izvajalca
Izvajalec mora ves čas izvajanja pogodbe dosledno spoštovati pogodbena določila in veljavno zakonodajo.
Predmet javnega naročila mora biti izveden točno tako, kot je določeno v pogodbi in tehničnih specifikacijah. Vsako odstopanje lahko pomeni reklamacije, zmanjšanje plačila ali celo razdrtje pogodbe.
Zamude so eden največjih problemov pri javnem naročanju. Pogodbe običajno predvidevajo pogodbene kazni, ki lahko relativno hitro dosežejo visoke zneske.
Sodna praksa (npr. VSL sodba I Cpg 422/2018) potrjuje, da so naročniki do izvajalcev v teh primerih zelo strogi.
Še posebej občutljivo področje so v sklopu javnega naročanja podizvajalci izvajalca javnega naročila:
- Neposredna plačila: naročnik podizvajalcem pogosto plačuje neposredno, na podlagi potrjenih računov glavnega izvajalca.
- Prijava podizvajalcev: izvajalec lahko sodeluje le s tistimi podizvajalci, ki jih je prijavil v ponudbi ali naknadno s soglasjem naročnika.
- Prekrškovna odgovornost: sodelovanje z neprijavljenimi podizvajalci pomeni prekršek, ki ga je sodišče večkrat potrdilo (npr. VSL sodba I Cpg 590/2021).
Vsako spremembo podizvajalcev je treba pravočasno sporočiti naročniku in priložiti ustrezno dokumentacijo.
Kako je s spremembo pogodbe o javnem naročilu?
Ena najstrožjih pravil pri javnem naročanju je omejitev sprememb pogodb. 95. člen ZJN-3 določa, da so spremembe dopustne le v izjemnih primerih:
- če so bile spremembe predvidene v razpisu,
- če gre za dodatna dela, ki jih ni bilo mogoče predvideti,
- ob nepredvidljivih okoliščinah,
- če sprememba ne spremeni narave naročila (nebistvena sprememba).
Vsaka sprememba, ki spremeni ekonomsko ravnotežje pogodbe ali omogoči drugim ponudnikom, da bi sodelovali, se šteje za bistveno in ni dovoljena. Sklenitev pogodbe s takšno spremembo lahko vodi do njene izpodbojnosti ali ničnosti (44. člen ZPVPJN).