Slovenska zakonodaja za lastnike spletnih trgovin določa nekaj posebnosti

Vsak lastnik spletne strani, še v precej večji meri pa tisti, ki ima v lasti spletno trgovino, hitro opazi, da mora upoštevati nekatere določbe slovenske zakonodaje, ki jih lastniki fizičnih trgovin ne rabijo. Ker “Zakon o spletni trgovini” ne obstaja,  nam slovenska zakonodaja norme, ki jih moramo pri poslovanju na spletu upoštevati, ponudi skozi številne zakone in podzakonske akte.

Lastniki spletnih trgovin morajo prav gotovo upoštevati naslednje:

• Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)
• Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT)
• Zakon o varstvu Osebnih podatkov (ZVOP-2) skupaj z določbami Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR)
• Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2)
• Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)
• Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP)
• Zakon o trgovini (ZT-1)

V seriji člankov bomo raziskalni zakonske določbe, ki vplivajo na lastnike spletnih trgovin. Danes se bomo poglobili v Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1).

ZVPot-1 kot ščit pravic potrošnika

Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1) je prav gotovo eden izmed najpomembnejših zakonov, ki jih morajo upoštevati lastniki (spletnih) trgovin v Sloveniji. Njegov glavni cilj je zaščita potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami ter zagotavljanje pravic, ki potrošnikom omogočajo varno in transparentno nakupovanje. Določbe ZvPot-1 zavezujejo prav vse trgovce, ne glede na to ali poslujejo preko fizičnih trgovin, po spletu ali oboje. Kljub temu pa slovenska zakonodaja lastnikom spletnih trgovin nalaga nekaj dodatnih obveznosti tudi z vidika prava varstva potrošnikov.

Ena temeljnih obveznosti spletnih trgovcev o kateri se le redko govori, je razkritje informacij o tem, s kom potrošnik pravzaprav posluje. Tukaj ne gre zgolj za navedbo znamke, pač pa je nujno jasno navesti pravno entiteto, ki za spletno trgovino stoji z imenom družbe oz. podjetja, naslovom ter kontaktnimi podatki na katere se lahko potrošniki obrnejo. Podatke je treba prikazati na “običajnem mestu” kar navadno pomeni v nogi spletne strani oz. trgovine. Podatki lastnika spletne trgovine so običajno navedeni tudi v splošnih pogojih poslovanja ter politiki zasebnosti in v politiki piškotkov, če jo spletno mesto uporablja.

Tako kot v fizični trgovini mora tudi spletni trgovec v spletni trgovini poskrbeti za jasen opis izdelka oz. storitve, ki ga ponuja – vključno z vsemi njegovimi lastnostmi. Jasno mora biti določena tudi cena izdelka oz. storitve skupaj z vsemu davki. Če stroški dostave niso vključeni v ceno, morajo biti pogoji in cena dostave prav tako jasno določeni in potrošniku dostopni.  Spletni trgovec mora potrošnika seznaniti tudi z možnostjo oz. z načini plačila, ki so v spletni trgovini na voljo ter o samem postopku naročila. Nenazadnje pa morajo biti potrošniku dostopne tudi informacije o pravici do odstopa od pogodbe.^[1]

Pravica odstopa od pogodbe sklenjene pri spletnem nakupu

Zakon o varstvu potrošnikov v svojem 134. členu določa, da ima potrošnik pri pogodbah, sklenjenih na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov pravico, da v 14 dneh obvesti podjetje, da odstopa od pogodbe. Pri tem mu razloga za odpoved pogodbe ni potrebno navajati.  14-dnevni rok začne teči od trenutka, ko je potrošnik stvar dobil v posest. Če je stvar sestavljena iz več delov, začne rok teči, ko potrošnik v posest pridobi zadnji kos kupljene stvari. V primeru naročila digitalnih vsebin oz. storitev pa prične 14-dnevni rok teči ob sklenitvi pogodbe.

Navajanje najnižje cene izdelka oz. storitve v zadnjih 30 dneh

Posebno pozornost ZVPot-1 posveti navajanju ter znižanju cen izdelkov oz. storitev. Cena produkta oz. storitve mora biti vidna in v primeru, da je podjetje zavezanec za DDV, že vsebovati DDV.^[2]

V primeru znižanje cene izdelka ali storitve mora biti v spletni trgovini prikazana tako znižana kot tudi prejšnja cena. Prejšnja cena je v ZVPot-1 definirana kot najnižja cena, ki jo je podjetje uporabljalo v zadnjih 30 dneh pred uporabo znižane cene.^[3] Ne glede na to se v primeru neprekinjenega postopnega zniževanja cene za prejšnjo ceno iz drugega odstavka 15. člena šteje cena, ki je bila najnižja cena najmanj 30 dni pred prvo znižano ceno v neprekinjenem postopnem zniževanju cene.^[4]