Študentsko delo lahko začneš opravljati takoj, ko pridobiš status študenta, lahko pa tudi že prej, ko si še dijak. Vpisati se moraš k poljubnemu študentskemu servisu, najti delo, ki bi ga opravljal/-a, pridobiti napotnico, nato pa lahko takoj začneš opravljati delo.
Za več informacij si lahko ogledaš Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o zaposlovanju in zavarovanju o primeru brezposelnosti in Zakon o uravnoteženju javnih financ na spletni strani Tax-Fin-Lex.
Da. Tako rednim kot izrednim študentom pripadajo vse pravice, ki izvirajo iz 69. člena Zakona o visokem šolstvu. Med drugim to pomeni, da lahko normalno opravljaš delo preko študentskih servisov.
Več o pravicah študentov v povezavi s študentskim delom si lahko prebereš v Zakonu o visokem šolstvu (ZVis) na spletni strani Tax-Fin-Lex.
Status študenta vedno obdržiš do konca tekočega študijskega leta - torej do 30. septembra. Če si magistriral/-a januarja, status obdržiš do konca septembra tekočega leta.
Več si lahko prebereš v Zakonu o visokem šolstvu (ZVis) na spletni strani Tax-Fin-Lex.
Da. Ko se uvajaš, opravljaš normalno delo, kar pomeni, da mora biti tvoje delo plačano, kot bi bilo, če bi takoj začel delati brez uvajanja.
Več si lahko prebereš v Zakonu o delovnih razmerjih na spletni strani Tax-Fin-Lex.
Povračilo stroškov prehrane in prevoza ti zakonsko ne pripada. To je v večini stvar dogovora med tabo in delodajalcem. Navadno so študenti plačani le za število ur, ko so na delovnem mestu.
Več si lahko prebereš v Zakonu o delovnih razmerjih na spletni strani Tax-Fin-Lex.
Da. Ob vsakem izplačilu nad 400 € se ti avtomatsko odvede akontacija dohodnine.
Več si lahko prebereš v Zakonu o dohodnini na spletni strani Tax-Fin-Lex.
Podatki so pridobljeni iz e-Študentski Servis.
Če odpreš svoj s.p., je tvoj položaj podoben, kot če bi se redno zaposlil/-a.
- Urediti si moraš zdravstveno zavarovanje,
- nisi več upravičen/-a do študentskih bonov,
- nisi več upravičen/-a do subvencioniranega prevoza,
- nimaš več možnosti bivati v študentskem domu,
- nimaš možnosti pridobivanja študentskih štipendij.
Več si lahko prebereš v 69. členu Zakona o visokem šolstvu (ZVis) na spletni strani Tax-Fin-Lex.
Če prvič odpiraš s.p., si v prvem letu upravičen/-a do delne oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Namen delne oprostitve je zmanjšati obremenitev samozaposlenih oseb ob začetku opravljanja dejavnosti ter spodbujanje podjetništva.
Torej, v kolikor si obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan/-a kot samozaposlen/-a, ti pripadajo spodnje ugodnosti:
- v prvih 12 mesecih od prvega vpisa v poslovni register si oproščen/-a plačila prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca za ZPIZ v višini 50 odstotkov zneska prispevka (minimalni prispevek znaša 316,03 €),
- v naslednjih 12 mesecih si upravičen/-a do 30 odstotkov zneska prispevka (minimalni prispevek znaša 375,16 €),
- v tretjem letu pa plačaš celotni znesek (minimalni prispevek znaša 463,87 €).
Več si lahko prebereš v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) na spletni strani Tax-Fin-Lex.
Zaposlenemu poleg osnovne bruto plače pripadajo še: dodatek na delovno uspešnost, dodatek za posebne pogoje dela, dodatek na delovno dobo, povračila stroškov v zvezi z delom (potni stroški, malica) in regres.
Za dodatne informacije obišči spletno stran Tax-Fin-Lex, na kateri lahko najdeš sproti ažuriran Zakon o delovnih razmerjih in njegove komentarje v e-obliki.
Da. Za opravljanje poskusne dobe se vedno sklene pogodba o zaposlitvi, kar pomeni tudi, da ti v primeru opravljanja poskusnega dela (kar lahko traja največ 6 mesecev) pripada plača. Upravičen/-a pa si tudi do plačila vseh prispevkov (125. člen ZDR-1).
Za več informacij poglej Zakon o delovnih razmerjih na spletni strani Tax-Fin-Lex.
Kot študent/-ka se lahko redno zaposliš. V delovnem razmerju imaš še vedno status študenta, kar pomeni, da lahko še naprej brezplačno redno študiraš. Po drugi strani pa to pomeni tudi, da zaradi redne zaposlitve ne moreš več koristiti pravic in ugodnosti, ki izvirajo iz statusa študenta.
Za dodatne informacije obišči spletno stran Tax-Fin-Lex, na kateri lahko najdeš sproti ažuriran Zakon o delovnih razmerjih in njegove komentarje v e-obliki.
Če želiš zamenjati svojo zaposlitev in si trenutno že zaposlen/-a, moraš najprej podati redno odpoved, pri čemer moraš upoštevati odpovedni rok, ki ga imaš določenega v svoji pogodbi o zaposlitvi. Po izteku odpovednega roka tvoja zaposlitev preneha veljati in se lahko bodisi prijaviš na Zavod za zaposlovanje, bodisi se takoj zaposliš v novi službi.
Za dodatne informacije obišči spletno stran Tax-Fin-Lex, na kateri lahko najdeš sproti ažuriran Zakon o delovnih razmerjih in njegove komentarje v e-obliki.
Odpovedni rok pri redni zaposlitvi je odvisen od dopolnjenih let dela pri delodajalcu:
- če pri delodajalcu delaš manj kot eno leto, je odpovedni rok 15 dni,
- če pa pri delodajalcu delaš več kot eno leto, je odpovedni rok 30 dni.
Z delodajalcem se sicer pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi lahko dogovorita za krajši odpovedni rok. Tak sporazum mora biti zapisan v pisni obliki (94. člen ZDR-1). Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročiti odpovedi delodajalcu.
Za dodatne informacije obišči spletno stran Tax-Fin-Lex, na kateri lahko najdeš sproti ažuriran Zakon o delovnih razmerjih in njegove komentarje v e-obliki.
Dolžnosti:
- redno spremljaš objave prostih delovnih mest oziroma vrst dela in se pravočasno prijavljaš na prosta delovna mesta oziroma vrste dela v skladu z zaposlitvenimi cilji v zaposlitvenem načrtu,
- se odzivaš na napotnice zavoda in drugih izvajalcev ukrepov po tem zakonu,
- se udeležuješ zaposlitvenih razgovorov na vabilo delodajalca, zavoda ali drugih izvajalcev ukrepov.
Pravice:
Upravičen/-a si do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, plačila prispevkov za obvezna socialna zavarovanja iz denarnega nadomestila in plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev.
Več si lahko prebereš v Zakonu o urejanju trga dela na spletni strani Tax-Fin-Lex.
Letni dopust v posameznem letu ne sme biti krajši od štirih tednov (159. člen ZDR-1).
Primer: če delaš 5-dnevni delovnik, ti pripada minimalno 20 dni dopusta; če delaš 4-dnevni delovnik, ti pripada minimalno 16 dni dopusta.
Posamezne pogodbe o zaposlitvi, notranji akti delodajalca oz. drugi zakoni ali kolektivne pogodbe določajo višje število dni dopusta ter dodatne dni dopusta, ki pripadejo delavcu v posameznih primerih.
Za več informacij poglej Zakon o delovnih razmerjih na spletni strani Tax-Fin-Lex.
Kot delavec si dolžan/-na izrabiti vsaj dva tedna dopusta v določenem koledarskem letu. Kar ti od dopusta preostane (torej kar nisi izrabil/-a), lahko preneseš v naslednje leto, izkoristiti pa ga moraš (v dogovoru z delodajalcem) najkasneje do 30. junija v naslednjem tekočem letu (162. člen ZDR-1).
Za dodatne informacije obišči spletno stran Tax-Fin-Lex, na kateri lahko najdeš sproti ažuriran Zakon o delovnih razmerjih in njegove komentarje v e-obliki.
Delovna doba je obdobje, v katerem redno opravljaš svoje delo oz. si vključen v delovno razmerje. Tudi ko odpreš s.p., ti delovna doba teče. Razlika s pokojninsko dobo je v tem, da se pokojninska doba šteje tudi takrat, ko si kot brezposeln prijavljen na Zavodu za zaposlovanje RS. Če kot študent opravljaš študentsko delo, se ti pokojninska doba prizna, ko tvoj zaslužek doseže 60 % bruto povprečne mesečne plače v Sloveniji.
Za več informacij si poglej Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Zakon o delovnih razmerjih na spletni strani Tax-Fin-Lex.
Da bi razumel/-a pojem davčna olajšava, moraš najprej razumeti naslednja pojma:
Dohodnina je davek, ki ga fizične osebe (zavezanci za dohodnino) plačujejo državi glede na višino dohodkov.
Olajšave znižujejo osnovo za obračun dohodnine.
Torej davčna olajšava je pravica do olajšave, ki znižuje dohodnino.
Za več informacij si poglej Zakon o dohodnini na spletni strani Tax-Fin-Lex.
Mladi zaposleni imajo enake davčne olajšave kot vsi drugi zaposleni. Obstaja samo ena davčna olajšava, ki je namenjena za mlade zaposlene, vendar ta pripada delodajalcu.
Za več informacij si poglej Zakon o dohodnini na spletni strani Tax-Fin-Lex.
Regres predstavlja znesek, ki ti ga mora delodajalec plačati v denarju, če si upravičen do dopusta. Znesek regresa znaša najmanj višino minimalne plače in mora biti izplačan najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta (131. člen ZDR-1).
Za dodatne informacije obišči spletno stran Tax-Fin-Lex, na kateri lahko najdeš sproti ažuriran Zakon o delovnih razmerjih in njegove komentarje v e-obliki.
Dnevnica predstavlja povprečni strošek, ki ga naj bi imel zaposleni s prehrano in morebitno prenočitvijo na službeni poti. Izračuna se v urah od dneva in ure, ko se službeno potovanje začne, do dneva in ure, ko se konča. Več pa lahko prebereš v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov drugih dohodkov iz delovnega razmerja.
