SIR*IUS je revija za teorijo in prakso revizije, računovodstva, davkov, financ, ocenjevanja vrednosti in drugih sorodnih področij (naslednica revije Revizor). Zbirka obsega arhiv od leta 2013 dalje. Izhaja 6 x letno.
Strokovna revija
Slovenski inštitut za revizijo
dr. Samo Javornik
mag. Katarina Sitar Šuštar – revizija, Jasmina Mandžuka – notranja revizija, dr. Samo Javornik – ocenjevanje vrednosti, mag. Saša Jerman – davki, Mihael Kranjc – računovodstvo, mag. Maja Hmelak – revizija informacijskih sistemov
Hilde Blomme – Fédération des Experts Comptables Européens, Bruxelles, prof dr. Andrew D. Chambers, professor emeritus, Cass Business, School, City University, London, prof. dr. Slavka Kavčič, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, prof. dr. Bojana Korošec, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru, Lorena Mošnja Škare, Sveučilište Jurja Dobrile u Puli, dr. Derek Oliver, Ravenswood Consultants Ltd., Essex, prof. dr. Milena Peršić, Fakultet za menadžment u turizmu i ugostiteljstvu Opatija, Sveučilište Rijeka, prof. dr. Lajoš Žager, Ekonomski fakultet Sveučilišta u Zagrebu
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Hilde Blomme
Audit Policy: Insight Into Some Important Challenges at EU Level
Članek nudi pregled tistih področij revizijske politike, o katerih se največ razpravlja, kot tudi pregled razprav o postopkih sprejemanja revizijske zakonodaje ter s tem povezanim delom Zveze evropskih računovodskih strokovnjakov (FEE). Obravnava opredelitev subjektov javnega interesa (SJI), opravljanje nerevizijskih storitev za revizijske naročnike, ki so SJI, obvezno rotacijo revizijskih družb pri revizijah SJI, sodelovanje nacionalnih organov, pristojnih za nadzor nad revizijo, na ravni EU in zahteve za revizorjevo javno poročanje o revizijah SJI. Nova evropska revizijska zakonodaja postavlja številna vprašanja, na katera je treba odgovoriti. Prav tako ustvarja različne izzive tako za revizijsko stroko kot tudi za podjetja na splošno.
Mag. Dejan Jasnič, Andrej Juratovec, dr. Polona Selič
Razumevanje in zaznavanje poklicnih prevar
Med opredelitvijo prevare po Mednarodnih standardih revidiranja 240 in opredelitvami relevantnih kaznivih dejanj po Kazenskem zakoniku obstaja več razlik. Te razlike je treba poznati in razumeti, saj se po navadi ravno pri teh razlikah ločijo namerne prevare od malomarnih napak. Pri poneverbah je v Kazenskem zakoniku mnogo bolj izpostavljen element zaupanja, katerega zlorabo je treba dokazati, da bi lahko storilcu očitali kaznivo dejanje. Na zlorabo zaupanja vedno kaže izogibanje notranjim kontrolam s strani poslovodstva. Vendar pa je zaradi takšnega izogibanja poslovodske prevare še posebej težko sploh zaznati. Enako velja tudi, ko poslovodstvo zlorabi neurejeno področje poslovanja svoje družbe. V takšnih primerih je poslovodske prevare skoraj nemogoče ločiti od malomarnega poslovanja. S stališča poklicnih prevar imajo poslovodstva družb najboljši položaj, da si ob zadostnem motivu ustvarijo ali pa zaznajo priložnosti za prevare in njihova ravnanja izjemno dobro racionalizirajo. Ob upoštevanju dejstva, da so poslovodske prevare med vsemi poklicnimi prevarami za družbo najškodljivejše, je izvajanje revizij s poklicno nezaupljivostjo še toliko pomembnejše. Zavestno vzdrževanje poklicne nezaupljivosti pri vodenju razgovorov s člani poslovodstva omogoča revizorjem, da pri pridobivanju pomembnih informacij zaznajo morebitno zavajanje.
Tina Kolenc Praznik, Katarina Kadunc
Vloga nadzornih organov pri zunanjih in notranjih revizijah ter drugih sorodnih storitvah
Nadzorni organi imajo pomembno vlogo in tudi pristojnost pri izbiri ter nadzoru nad opravljenimi revizijami. Njihova vloga je različna glede na to, ali govorimo o zunanji reviziji računovodskih izkazov, notranji reviziji ali izrednih postopkih, katere izvaja revizor, ki ni zaposlen v organizaciji. Prvi ključni element pri sodelovanju z revizorji je, da nadzorni organ jasno pove svoja pričakovanja. Šele ob jasnem razumevanju vseh udeležencev lahko revizor opravi delo tako, da je njegovo delovanje skladno z revizijskimi standardi in da izda za naročnika uporabno poročilo. Pri zunanji reviziji računovodskih izkazov so pravila in obseg dela precej jasni, pa je kljub temu sodelovanje med revizorji in nadzornimi organi zelo različno. Pri notranji reviziji je ključna vloga nadzornega organa pri vsebinskem potrjevanju načrta dela. Pri ostalih postopkih pa je ključnega pomena, da se z revizorjem pravočasno in vnaprej dogovori o obsegu dela, načinu poročanja ter časovnem okviru.
Amela Salihović, mag., dr. Maja Zaman Groff
Analiza koncentracije na trgu revizijskih storitev v Sloveniji
Z raziskavo, v kateri smo analizirali koncentracijo na trgu revizijskih storitev v Sloveniji od leta 2008 do 2011, smo ugotovili, da je na trgu revizijskih družb v Sloveniji prisotna srednje visoka koncentracija, ki se odraža v ohlapnem oligopolu štirih največjih revizijskih družb. Drugačna slika pa je bila na trgu naročnikov revizijskih družb, kjer so imele pomembno vlogo srednje in majhne revizijske družbe, trg pa ni imel značilnosti oligopola, dokler ga nismo razdelili na podlagi lastnosti naročnikov. Analiza koncentracije glede na kotacijo naročnikov na organiziranem trgu je pokazala, da je v segmentu borznih družb koncentracija zelo visoka, medtem ko je bila v segmentu družb, ki ne kotirajo na organiziranem trgu, nizka. Glede na nizko koncentracijo in na trend nadaljnjega upadanja koncentracije na trgu neborznih naročnikov rezultati analize potrjujejo, da koncentracija v tem segmentu naročnikov v Sloveniji ne predstavlja problema, ki ga je v Zeleni knjigi izpostavila Evropska komisija.
Brigita Franc
Kontrolni seznam za preprečevanje tveganj poneverb zaposlencev
Poneverbe zaposlencev se pojavljajo v številnih oblikah. Proti njim niso odporne ne majhne ne velike organizacije. Navadno pa so posledica nedelovanja ali neučinkovitih notranjih kontrol, pojavijo pa se tudi v organizacijah, v katerih so zaposlenci deležni popolnega zaupanja pri nadrejenih in poslovodstvu. Sheme prevar zaposlencev praviloma niso zapletene, kljub temu pa jih je zelo težko prepoznati. Pri protipravnih ravnanjih navadno sodelujejo poleg zaposlencev tudi osebe, ki niso zaposlene v podjetju, tako da se protipravno ravnanje pogosto zgodi v sodelovanju zaposlencev in zunanjih pomočnikov. V prispevku so predstavljena področja, na katerih pogosteje prihaja do prevar zaposlencev, ter tipični kazalci, ki nakazujejo, da bi lahko šlo v konkretnem primeru za poneverbo. Predstavljena so tudi ključna kontrolna vprašanja, na katera morajo odgovoriti odgovorni za notranje kontroliranje v organizaciji, da vzpostavijo ustrezne in učinkovite notranje kontrole, s pomočjo katerih bo mogoče preprečiti ali vsaj odkriti poneverbe zaposlencev.
Nataša Omerzu, dr. Iztok Kolar
Ali računovodski izkazi družb na Ljubljanski borzi prenesejo test Benfordovega zakona?
V današnjem času moramo vsi razmišljati o tveganjih pri uporabi računovodskih izkazov. V tujini že dlje časa pri odkrivanju nepravilnosti v računovodskih izkazih uporabljajo test po Benfordovem zakonu. Benfordov zakon je zelo preprosta, objektivna in učinkovita digitalna analiza, ki lahko pomaga odkriti sporna področja. Čeprav so hoteli nekateri Benfordov zakon prikazati za neučinkovit način pri ugotavljanju dejanskega stanja, je Nigrini dokazal, da je Benfordov zakon uporaben pri ugotavljanju prevar. Ker je v Sloveniji njegova uporaba še dokaj neznana in v praksi redko uporabljena, smo preverili, ali računovodskih izkazi slovenskih podjetij, ki kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, prenesejo test Benfordovega zakona. Analizo smo izvedli v Excelu, pri čemer smo ugotovili, da se testirani podatki dobro ujemajo s teoretično porazdelitvijo po Benfordovem zakonu. V celotnem sklopu proučevanih podjetij test po Benfordovem zakonu ne kaže nobene nepravilnosti, saj so odstopanja med teoretično in pričakovano porazdelitvijo podatkov minimalna. Tudi v Sloveniji bi bilo smiselno in koristno uporabljati Benfordov zakon kot pomoč pri odkrivanju prevar oziroma nepravilnosti pri prikazovanju podatkov. Če je odmik analiziranih podatkov od teoretične porazdelitve zelo velik, to še ne pomeni, da gre za prevaro. Benfordov zakon nam pomaga prepoznati sporna področja, ki zahtevajo našo pozornost in odločitev, kako nadaljevati revizijo ali morebitno preiskavo računovodskih podatkov.
Uporaba dela centrov za skupne storitve pri reviziji
(PR-REV 6-4/15) Revizijski svet je na svoji seji obravnaval probleme, povezane z revizorjevo uporabo dela centrov za skupne storitve.
Izvajanje notranjih presoj - stalno spremljanje delovanja
(PR-NR 6-4/15) Odbor sekcije notranjih revizorjev pri Slovenskem inštitutu za revizijo je obravnaval minimalne zahteve za izvajanje stalnega spremljanja delovanja notranje revizije.
Kaj naj notranji revizor upošteva pri načrtovanju
(PR-NR 7-4/15) Načrtovanje je pomemben element pri vodenju vsake funkcije ali procesa. To velja tudi za ključno funkcijo v sistemu notranjih kontrol, funkcijo notranjega revidiranja. Brez dokumentiranega načrtovanja nimamo niti osnovnega merila (sodila), na podlagi katerega bi lahko ugotovili: • ali smo načrtovali prave revizijske posle (skladno s cilji družbe in strategijo notranjega revidiranja), • ali smo načrtovano uresničili, • ali smo načrtovano uresničili pravočasno.
Računovodska obravnava prevzema odpadnega materiala, ki ga mora odlagalec plačati
(PR-RAČ 9-4/15) Problematiko računovodske obravnave prevzema odpadnega materiala, ki ga mora odlagalec plačati, prevzemnik pa ga lahko še uporabi, je obravnaval Odbor sekcije preizkušenih računovodij in računovodij in v tej zvezi pripravil strokovno razlago.
Znižanje davčne osnove davka od dohodkov pravnih oseb za dohodke, podobne dividendam
(PR-DAV 4-4/15) Problematiko, povezano z vprašanji o znižanju davčne osnove DDPO za dohodke, ki so podobni dividendam, je obravnaval Odbor sekcije preizkušenih davčnikov in pripravil naslednjo strokovno razlago.
Praktični vidiki načrtovanja posla dajanja zagotovil in revidiranja IS
(PR-RIS 4-4/15) Problematiko načrtovanja posla dajanja zagotovil in revidiranja IS je obravnaval Odbor sekcije preizkušenih revizorjev informacijskih sistemov (v nadaljevanju PRIS) in v tej zvezi pripravil strokovno razlago.
Iz prakse za prakso
Predpostavke, posebne predpostavke in pomembne negotovosti pri ocenjevanju vrednosti
IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-OC-5-4-21)Odbor sekcije pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti je na svoji seji obravnaval uporabo predpostavk, posebnih predpostavk in negotovosti ter poročanje o njih pri ocenjevanju vrednosti. Pripravil je naslednjo strokovno razlago.
Kandidati, ki so uspešno zaključili izobraževanje pri inštitutu
V okviru izobraževanja je Slovenski inštitut za revizijo organiziral zaključne izpite za kandidate, vpisane v izobraževanje za pridobitev strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin in pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij ter pridobitev strokovnega naziva preizkušeni davčnik, preizkušeni notranji revizor in preizkušeni računovodja.