Portal TFL
Odvetnik je revija za teorijo in prakso odvetniške stroke, seznanja z novostmi in strokovnimi vprašanji pravne stroke. Zbirka obsega arhiv od leta 1998 dalje. Izide 4-5 številk na leto.
Strokovna revija
Odvetniška zbornica Slovenije
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
dr. Rok Čeferin
Najeta pištola ali strankin prijatelj
Pred nekaj leti sem sodeloval na okrogli mizi, na kateri smo govorili o vlogi odvetnika v pravosodnem sistemu. Mnenja so se kresala predvsem glede vprašanja, kako daleč sme odvetnik pri obrambi pravic svojih strank. Ali sme na primer stranko opozoriti, da bi si z zavlačevanjem postopka izboljšala svoj pravni položaj? Ali sme na zahtevo stranke vložiti vsebinsko sicer neutemeljeno pritožbo in s tem doseči zastaranje ter ustavitev kazenskega postopka? Kako naj odvetnik ravna v takem primeru kolizije med interesom svoje stranke, ki želi doseči zastaranje postopka, in javnim interesom, ki se kaže v tem, da naj se sodni postopki končajo s pravično meritorno sodbo, in ne z ustavitvijo zaradi zastaranja?
Andrej Razdrih
Zbornica je uporabila že vsa pravna sredstva
Nedavno sta kar dva pomembna člana Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) praznovala častitljivih 80 let.
dr. Maja Ovčak Kos in mag. Žiga Razdrih
Nova ureditev revizije v ZPP in vrednostni kriterij
Ena najpomembnejših novosti zadnje novele Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) je tudi ponovna reforma revizijskega postopka. To izredno pravno sredstvo naj bi bilo po novi ureditvi v civilnih in gospodarskih sporih omejeno zgolj na t. i. dopuščeno revizijo kot njegovo edino obliko, pri čemer naj bi bila ta v celoti neodvisna od vrednostnega kriterija in pogojena zgolj s kriterijem rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Avtorjema tega prispevka se zdi, da navedeno ne drži povsem, saj je po najinem mnenju zakonodajalec obravnavano zakonodajno spremembo (kar ni popolnoma neobičajno) pripravil nekoliko nedosledno. Vseh v bistvenem enakih položajev namreč ni uredil enako, za tako razlikovanje pa po najinem mnenju ne obstajajo stvarno utemeljeni razlogi.
dr. Miha Šepec
Nekatere dileme premoženjskih deliktov naše kazenske zakonodaje
Premoženje je pravna dobrina, ki je ključna za delovanje sodobne kapitalistične družbe. Premoženjske pravice so pravni konstrukti, ki pravno niso absolutno varovani (na primer odvzem predmetov lastniku za potrebe kazenskega postopka), morajo pa biti zaščiteni pred neupravičenimi posegi drugih, katerih namen je škodovati imetniku premoženjskih pravic. Ni sporno, da v sodobni družbi premoženje kot pravna dobrina uživa dovolj pomemben status, da si zasluži najvišje pravno varstvo – in sicer kazenskopravno varstvo. Zakonodajalec ima torej pomembno nalogo, da celovito uredi pravni status premoženjskih pravic in njihovo ustrezno kazenskopravno varstvo.
dr. Maja Ovčak Kos in dr. Ana Božič Penko
Dileme v primerih odškodninskega prava v zvezi z odgovornostjo za medicinsko napako (3. del)
V prvem delu prispevka je bila osrednja raziskovalna pozornost namenjena vprašanju pravne opredelitve razmerja med zdravnikom in pacientom ter podlagi odškodninskopravne obveznosti zdravnika, s poudarkom na pomenu razlikovanja pravnih podlag odškodninske odgovornosti. V drugem delu je sledila analiza posameznih predpostavk odškodninske odgovornosti zdravstvene institucije oziroma zdravnika. Tretji del prispevka pa se osredotoča na odškodninsko odgovornost zdravnika zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti in navaja sklepne ugotovitve.
doc. dr. Boštjan Tratar
Odvetnik in udeležba državljanov pri izvajanju sodne oblasti
V kontinentalni Evropi obstaja precej pomislekov o smiselnosti ohranjanja laičnega sodstva kot »nepotrebnega « ostanka »folklore v sodstvu«. Avstrijski odvetnik in profesor kazenskega prava Peter Lewisch pa je v svoji študiji o laičnih sodnikih iz leta 2009 prišel do spoznanja, da laični sodniki niso bolj nesposobni v primerjavi s poklicnimi sodniki (empirično napačnega odločanja jim ni bilo mogoče dokazati) in da so protiutež strogim sodbam poklicnih sodnikov, vendar kljub temu predlaga reformo njihove ureditve. Tudi dunajska odvetniška zbornica se je, kljub primeru Kührer, ki je v Avstriji sicer znova sprožil razpravo o smiselnosti obstoja laičnega sodstva (v tem primeru je porota 26. septembra 2013 obdolženca sprva obsodila na dosmrtni zapor, po pritožbi pa je višje deželno sodišče 28. aprila 2014 kazen znižalo na 20 let zapora), izrekla v prid obstoju laičnih sodnikov, »saj so nujno potreben instrument pravne države, ki ga je treba izboljšati, ne pa odpraviti«.
David Sluga
Pravica do popravka – Svojevrstni sodni mazohizem ali sodni udar proti zakonodajalcu?
Naše pisanje je spodbudila sodna praksa, ki zaradi ozke (v resnici pa preveč »svobodne«) razlage sorazmerno jasnih pravnih norm praktično onemogoča izvrševanje ustavne pravice do popravka. Na kakšen način je prišlo do tega? Če je včasih veljalo, da je lažje (bolj »praktično«) zgolj zanikovati dejstvene navedbe v spornem obvestilu (torej izvajati pravico do popravka v »ožjem smislu«), danes temu ni več tako. Danes sodišča prizadete osebe silijo k prikazovanju nasprotnih dejstev, torej k izvrševanju pravice do popravka v širšem smislu, pri tem pa je na tej točki ostalo široko ekskulpacijsko polje odgovornih urednikov nespremenjeno – tako glede »kvalitete« (nepovezanosti z vsebino spornega obvestila) kot kvantitete (preobširnosti) besedila zahtevanega popravka.
Katarina Vučko, dr. Neža Kogovšek Šalamon in Timon Hren
Pravica do odvetnika in pravne pomoči – stanje, potrebe in priporočila
Pravica do odvetnika in pravica do pravne pomoči sta temeljni ustavni pravici, ki obdolžencem zagotavljata učinkovito obrambo v kazenskem in predkazenskem postopku. Zavedajoč se pomena te pravice se je Mirovni inštitut – Inštitut za sodobne družbene in politične študije vključil v implementacijo projekta, katerega namen je proučiti stanje na področju dostopa do odvetnika in pravne pomoči ter pripraviti priporočila za izboljšanje sistema. Evropska unija je za financiranje projektov s tega področja zainteresirana, saj so bili na ravni EU sprejeti nekateri predpisi s področja krepitve procesnih pravic osumljencev in obdolžencev.
Petruša Jager
Vloga odvetnika v družinskih postopkih
Osnovno vodilo novega Družinskega zakonika (DZ) je načelo otrokove koristi. Pri tem je treba poudariti, da to načelo ne velja zgolj in izključno le za roditelje oziroma za starše, temveč tudi za vse državne organe, izvajalce javnih služb, nosilce javnih pooblastil, organe lokalnih skupnosti ter fizične in druge pravne osebe, ki morajo v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za korist otroka.
Marko Rajčević Lah
Eni in drugi – zahteva za odstranitev imena s spomenika na podlagi pravice do pietete
Novembra 1943 so partizanske enote Tomšičeve in Šercerjeve brigade napadle domobransko postojanko v Grahovem pri Cerknici. Spopad je trajal eno noč in eno dopoldne. Partizani so uporabili topove, ki so jim ostali kot plen po nedavni kapitulaciji Italije. Nekaj hiš v vasi je zgorelo, v njih tudi nekaj domobrancev, ki se niso hoteli predati. Pomoč napadeni postojanki so partizanske zaščitne enote odvrnile. Postojanka je bila v celoti uničena, domobrance, ki so se predali, so partizani postrelili. Bitko je preživelo le nekaj članov domobranske posadke, ki so se skrili in jih ogenj ni zajel. V žaru zelo intenzivnega spopada so partizani ustrelili tudi nekaj civilistov, med njimi M. P., domačina iz Grahovega.
dr. Jelena Arsić
Družinska konferenca – partnerstvo države in družine v primerih nasilja nad otroki
S problemom nasilja nad otroki se spopadajo vse sodobne družbe. Dvajseto stoletje zaznamuje sprejetje zavidljivega števila mednarodnih dokumentov in drugih predpisov, ki posebej varujejo in jamčijo za otrokove najboljše interese ter pravice. Hkrati številne države razvijajo ali oblikujejo nove modele za zaščito otroka. V osemdesetih letih 20. stoletja je Nova Zelandija začela uporabljati inovativen pristop pri reševanju težav v družini in v zvezi z njo. Zakon o otrocih, mladih in njihovih družinah iz leta 1989 je prvič zajamčil pravico družine do sodelovanja v postopku družinske konference v primerih neustrezne skrbi za otroke, njegov cilj pa je iskanje rešitve, ki bi omogočila, da otrok ostane v družini, in hkrati zagotovila otrokovo varnost ter upoštevanje njegovih najboljših interesov.
dr. Marko Petek
Ali (še) živimo v pravni državi? – Kritična presoja odločitev slovenskih sodišč v zadevi Koprivnikar proti Sloveniji
V zadevi Koprivnikar proti Sloveniji je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) ugotovilo kršitev temeljnih načel kazenskega prava, in sicer načela, da samo zakon lahko predpiše kazen (nullum crimen et nulla poena sine lege), ter načela, da velja prepoved povratne veljave predpisov. Zakaj si je Slovenija dovolila »tako napako«?
Andrej Razdrih
Mag. Roman Završek: Enotnost v morebitni stavki je težko dosegljiva
Odvetnik iz Ljubljane Roman Završek je bil za predsednika Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) prvič izvoljen 21. aprila 2012. Nasledil je odvetnika Miho Kozinca, ki je OZS predsedoval kar tri mandate. Završek je bil 18. aprila 2015 vnovič izvoljen za predsednika OZS.
Statistika
1757 odvetnikov, 173 kandidatov, 321 pripravnikov, 212 odvetniških družb in 9 civilnih odvetniških družb
Zapisnik s skupščine Odvetniške zbornice Slovenije
Skupščina Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) je potekala 21. marca 2018 v Sivi dvorani Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.
19. Odvetniška šola
Globalizacija, digitalizacija, nove tehnologije, kriptovesolje … Kaj vse nas še čaka? Komaj dojamemo, kaj se dogaja, že je spet vse drugače. Sprememba je edina konstanta naših osebnih in javnih (poslovnih) življenj. Na valovih prejšnjih znanj že segamo po novih – enkrat na leto v tako velikem številu v okviru Odvetniške šole ob mehkem pejsažu portoroškega morja. Naša šola vsako leto znova inspirira vse nas, poslušalce in snovalce, in vsi mi se inspiriramo med seboj, spodbujamo osebno in skupno rast, kreativnost … Z intuicijo in vedno novimi znanji. Letos smo vsa ta nova znanja vsrkavali kar dva dni – 13. in 14. aprila – na številnih sekcijah (bilo jih je kar devet), ki so obravnavale raznolika področja prava.
Jana Huč Uršič
O delu upravnega odbora OZS
Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) je po izvedbi pogajanj in izbiri najboljšega ponudnika po sklepu upravnega odbora 12. januarja 2018 sklenila krovno pogodbo za kolektivno zavarovanje odvetniške poklicne odgovornosti z zavarovalnico Wiener Städtische – podružnica v Ljubljani. Omenjena zavarovalnica je 5. marca 2018 OZS posredovala zavarovalno polico.
Petja Plauštajner
Seji odbora PECO in odbora za deontologijo
Prva plenarna seja Sveta evropskih odvetniških zbornice (CCBE) v letošnjem letu, ki so jo dan prej spremljale seje številnih odborov, je sredi maja potekala v slikoviti in zgodovinsko bogati češki prestolnici, v Pragi. S kolegico Klavdijo Kerin sva se dan pred plenarno sejo udeležili sej dveh odborov CCBE – odbora PECO in odbora za deontologijo.
Klavdija Kerin
Plenarna seja CCBE v Pragi
Prva letošnja plenarna seja Svet evropskih odvetniških zbornic (CCBE), ki sem se je udeležila s kolegoma mag. Romanom Završkom in Petjo Plauštajner, je potekala 18. maja 2018 v čudoviti Pragi. Uvodne govore, s katerimi se je seja začela, so predstavili poslanec Evropskega parlamenta, predsednik odbora za pravne zadeve Pavel Svoboda, predsednik mednarodne odvetniške zbornice (IBA) Martin Šolc, generalni pravobranilec na Sodišču EU Michal Bobek in predsednik mednarodne organizacije mladih pravnikov (AIJA) Wiebe De Vries.
Maja Vrhunc
Možgani so vrt
Ko človek bolje spoznava in ga začne zanimati delovanje lastnih možganov, ga lahko navda občutek prave grške tragedije – nekje iz ozadja vedno preži element samoprecenjevanja vpletenih. Kakšen pogum imamo ljudje, da raziskujemo nekaj tako kompleksnega in tako – no – nerazumljivega. Kakšno samozavest mora imeti človek, da prepričljivo govori o tistih stvareh, ki jih poznamo, zavedajoč se vse naše nevednosti.
dr. Tjaša Strobelj
Dostojanstvo med sojenjem
Med 25. decembrom 2016 in 15. februarjem 2018 je v Ljubljani v okviru projekta Krepitev procesnih pravic v kazenskih postopkih: učinkovito uresničevanje pravice do odvetnika/pravne pomoči na podlagi Stockholmskega programa potekalo več različnih posvetovanj o zaščiti ranljivih oseb – obdolžencev v predkazenskem in kazenskem postopku. Zaključni posvet je bil 13. junija 2018 na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani in njegov namen je bil pridobiti mnenja navzočih o priročniku Dostojanstvo med sojenjem, ki je izšel kot rezultat omenjenega projekta. Projekt je sofinancirala Evropska unija, v Sloveniji ga je izvajal Mirovni inštitut.
Grega Peljhan
Dr. Nina Plavšak in dr. Renato Vrenčur (urednika): Zastavna pravica
V zbirki Sodobno stvarno pravo je pred kratkim izšla knjiga Zastavna pravica, pri kateri so kot avtorji sodelovali dr. Nina Plavšak, prof. dr. Renato Vrenčur, prof. dr. Miha Juhart, doc. dr. Gregor Dugar, dr. Blaž Hrastnik, mag. Damjan Orož, dr. Miha Šlamberger in Miha Verčko. Prepričan sem, da je knjiga obvezno branje za vse, ki se kakorkoli ukvarjajo (tudi) z zavarovanji, torej za odvetnike, sodnike, notarje in pravnike v finančnem sektorju. Knjigo bi priporočil tudi vsakemu študentu prava.
Hinko Jenull
Mateja Ratej: Markuzzijev madež – Rojevanje človekovih pravic po prvi svetovni vojni
Zgodovinarka dr. Mateja Ratej je lani pri založbi Modrijan objavila prvovrstno literarno, pravnozgodovinsko in kriminološko analitično delo, ki temelji na resničnem sodno obravnavanem umoru neidentificiranega mlajšega moškega, katerega truplo je bilo septembra 1920 najdeno iznakaženo ob gozdnem potoku pri Benediktu v Slovenskih goricah. Na podlagi podatkov arhivskih, časopisnih in tiskanih virov iz tistega obdobja, predvsem s povzemanjem iz kazenskih spisov Okrožnega sodišča v Mariboru, ki jih hrani Pokrajinski arhiv Maribor, avtorica suvereno pripoveduje tragično družinsko usodo. Razloge in posledice sodne pomote nadgrajuje s prikazom družbenih, gospodarskih in pravnopolitičnih razmer, v katerih je potekala policijska in pravosodna obravnava osumljenih, obsojenih in na koncu oproščenih članov družine Markuzzi iz Drvanje v Slovenskih goricah. Prek zgodbe lokalnega pomena dr. Ratejeva odpira globalne teme in išče odgovor na vprašanje, kako se lahko zgodi kaj takega.
mag. Igor Karlovšek
Nejc Juren in Izar Lunaček: Kosmati krimič
Že začeti je težko, ko bi rad povedal vse na hitro in povprek, v eni sapi. Kosmati krimič je večinoma strip, vendar vsebuje tudi prozne sestavke. Še preden je izšel v slovenščini, sta ga avtorja Nejc Juren in Izar Lunaček izdala v angleščini pod naslovom Animal Noir. Ta vsebuje dve temeljni napotili bralcu: najprej gre za izmišljijo, v kateri ni ljudi, je pa, čeprav avtorja večkrat namigneta, da gre vendarle za živali in živalsko filozofijo, pravzaprav zgodba tipično človeška, globoko družbeno angažirana, hkrati pa je zgodba črna, torej tipična zgodba noir.
dr. Tjaša Strobelj
Dr. Viktorija Žnidaršič: Civilno medicinsko pravo
Pred kratkim je izšla knjiga Civilno medicinsko pravo, ki jo je napisala profesorica na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Viktorija Žnidaršič Skubic. Gre za prvo slovensko monografijo, ki obravnava problematiko hitro razvijajočega se in vse aktualnejšega področja medicinskega prava. Knjiga je razdeljena na dva velika sklopa – sedem poglavij se nanaša na splošna medicinskopravna vprašanja, zadnje osmo poglavje pa je posvečeno izbranim temam (Pravica do svobodnega odločanja o rojstvih otrok in Postopki transplantacije organov in tkiv). Naj poudarim, da še v nobeni strokovni knjigi nisem brala takega uvoda, kot ga je pripravila avtorica v tej monografiji; v njem razglablja o pravu in medicinski etiki, o filozofskih pogledih na medicinsko etiko, podaja pa tudi pregled zgodovinskega razvoja medicinske etike.
dr. Atila Čokolić
Kako je nastalo odvetništvo in kdo so bili največji odvetniki antičnega sveta (1.)
Pred več kot 50 leti je dr. Dinko Roki v reviji Jugoslavenska advokatura objavil izvrsten članek o začetkih odvetništva in o prvih znanih odvetnikih nasploh, ki je bil v novejši literaturi večkrat citiran. V pol stoletja po objavi njegovega dela je izšlo več drugih prispevkov, ki posredno ali neposredno obravnavajo to temo. V tem prispevku si bom prizadeval podati uvod v zgodovino odvetništva in v krajših potezah pojasniti, kako je odvetništvo nastalo in kdo so bili največji odvetniki tistega časa.
dr. Jelka Melik
Odvetništvo v Sloveniji 1918–1941
Arhivi hranijo številne dokumente o odvetnikih. Tovrstno arhivsko gradivo najdemo v zelo raznovrstnih fondih, od pravosodnih do zasebnih. Za arhiviste torej ne bo odveč nekaj podatkov o odvetnikih, njihovi dejavnosti, organizaciji in vplivu na družbo.
Stanislav Fortuna
Dr. Marko Natlačen
Dr. Marko Natlačen je v našem zgodovinskem spominu neoseba, non-person. Rodil se je leta 1886 v Mančah pri Vipavi. Na napačnem kraju in ob napačnem času glede na to, kar se mu je pozneje dogajalo in kar se je dogajalo Primorski. Na napačnem kraju zato, ker ga je odtrganje tolikšnega dela rojakov od matičnega naroda najbrž zaznamovalo za vse življenje. Ob napačnem času pa zato, ker je živel v obdobju, ko sta se za prevlado spopadla dva -izma.
Andrej Razdrih
Tradicionalno srečanje na Otočcu
Na tradicionalnem srečanju vodstev hrvaške Odvjetničke komore (HOK) in Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) 3. julija 2018 na Otočcu je pogovor tekel o aktualnih temah, ki zanimajo obe zbornici in so pogosto povezane tudi z odnosi, ki jih imata zbornici vsaka s svojimi organi oblasti.
dr. Miha Šepec
Nekatere dileme premoženjskih deliktov naše kazenske zakonodaje (Sinopsis/Synopse)
V prispevku se ukvarjam z dilemami, ki se kažejo pri analizi premoženjskih deliktov v našem Kazenskem zakoniku (KZ-1). Ugotavljam, da je kazenskopravno varstvo v našem KZ-1 zastavljeno zelo tradicionalno, posledica tega pa je, da številnih nepravnih posegov v premoženje, ki nepravnostno kličejo po kaznivosti, ni mogoče subsumirati pod nobeno kaznivo dejanje v naši kazenski zakonodaji. Eden takih posegov je tatvina rabe – odvzetje tuje stvari z namenom rabe, ne pa prilastitve, ki v KZ-1 ni inkriminirano (z izjemo omejeno uporabnega 209. člena KZ-1).
Katarina Vučko, dr. Neža Kogovšek Šalamon, Timon Hren
Pravica do odvetnika in pravne pomoči – stanje, potrebe in priporočila (Sinopsis/Synopse)
Pravica do odvetnika in pravica do pravne pomoči sta temeljni ustavni pravici, ki obdolžencem zagotavljata učinkovito obrambo v kazenskem in predkazenskem postopku.