TFL Vsebine / Revija Odvetnik

Naše pisanje je spodbudila sodna praksa, ki zaradi ozke (v resnici pa preveč »svobodne«) razlage sorazmerno jasnih pravnih norm praktično onemogoča izvrševanje ustavne pravice do popravka. Na kakšen način je prišlo do tega? Če je včasih veljalo, da je lažje (bolj »praktično«) zgolj zanikovati dejstvene navedbe v spornem obvestilu (torej izvajati pravico do popravka v »ožjem smislu«), danes temu ni več tako. Danes sodišča prizadete osebe silijo k prikazovanju nasprotnih dejstev, torej k izvrševanju pravice do popravka v širšem smislu, pri tem pa je na tej točki ostalo široko ekskulpacijsko polje odgovornih urednikov nespremenjeno – tako glede »kvalitete« (nepovezanosti z vsebino spornega obvestila) kot kvantitete (preobširnosti) besedila zahtevanega popravka.

The right to Correction – A Unique Judicial Masochism or a Judicial Coup Against the Legislator?