5. podelitev priznanj Najuglednejšemu davčnemu, finančnemu in pravnemu strokovnjaku za 2010 in okrogla miza UGLED: Izgubljena vrednota – ali edini izziv za prihodnost

Ljubljana, hotel Mons, 15. december 2010

Najuglednejši davčni strokovnjak v 2010 je mag. Ivan Simič, najuglednejši finančni strokovnjak dr. Marjan Odar in najuglednejši pravni strokovnjak dr. Bojan Škof.

Že peto leto zapored je družba Tax-Fin-Lex uporabnike in obiskovalce svojega portala povabila k izboru najuglednejših strokovnjakov na davčnem, finančnem in pravnem področju. Vabilu družbe, ki na svojem portalu ponuja najbolj ažurne informacije s pravnega, finančnega in davčnega področja, se je letos v glasovalnem obdobju od 11. oktobra 2010 do 26. novembra 2010 odzvalo 891 uporabnikov.
Kot vsako leto so uporabniki in obiskovalci portala imeli možnost izbrati svojega kandidata, izbirali pa so med strokovnjaki, za katere menijo, da so ugledni in si zaslužijo naziv najuglednejšega med njimi.

Eminentne nazive najuglednejših strokovnjakov v letu 2010 so na posameznih področjih prejeli:

• najuglednejši davčni strokovnjak je mag. Ivan Simič, davčni svetovalec (peti naziv),
• najuglednejši finančni strokovnjak je dr. Marjan Odar (drugi naziv), direktor Inštituta za revizijo,
• najuglednejši pravni strokovnjak je dr. Bojan Škof, profesor na Pravni fakulteti v Mariboru (prvi naziv).

Ga. Zlata Tavčar, direktorica podjetja Tax-Fin-Lex, je k sodelovanju na okrogli mizi z naslovom Ugled: Izgubljena vrednota – ali edini izziv za prihodnost poleg omenjenih letošnjih prejemnikov nazivov povabila še štiri ugledne sogovornike. Na okrogli mizi so tako sodelovali tudi dr. Igor Šoltes, predsednik Računskega sodišča RS, g. Drago Kos, bivši predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, g. Ivo Boscarol, generalni direktor podjetja Pipistrel in dr. Uroš Merc, predsednik uprave podjetja Bisol.

Osrednja tema pogovora okrogle mize je bil ugled, vrednota, ki ji družba Tax-Fin-lex pripisuje najpomembnejšo vlogo v današnji družbi. Ravno zato smo se pred 5. leti odločili za izbor najuglednejših strokovnjakov. Ker je ugled kategorija, ki si jo gradimo na dolgi rok, nismo presenečeni, da se imena stokovnjakov vsako leto ponavljajo.

Dr. Igor Šoltes - S svojo vlogo predsednika računskega sodišča je dokazal, da institucija deluje in da “naša institiucija po 15 delovanja ni več novinka v našem prostoru in dejstvo je, da brez pomoči medijev mnogočesa ne bi uspeli doseči. Institucija nima kaznovalnih pristojnosti, zato mora opravljati predvsem nadzorno funkcijo.
Pomemben sodelavec v boju proti nezakonitosti je predvsem javnost. Javnost po eni strani postavlja, na drugi pa najbolj ruši ugled tako posameznika kot tudi kolektiva.”

Znesek 10 milijard eur je namenjenih za javna naročila. S pravilnim pristopom in dobro organizacijo javnih naročil bi zagotovo lahko veliko prihranili?

“Skušam bit konstruktiven in ne le kritičen. Slovenija se trudi, da bi javna naročila postala generator razvoja, priložnosti za sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem pa se na tem področju pri nas ni najboljše izkoristilo. Razlog da to ni zgodba o uspehu, je predvsem to, da so pravniki javna naročila ukradli ekonomistom. Vpregli smo jih v voz formalnosti in pozabili, da so tudi ekonomska kategorija, za katero veljajo načela gospodarnosti, uspešnosti, učinkovitosti, ekonomičnosti, transparentnosti. To bi v prihodnosti morali preseči. Pri nas so javna naročila razumljena kot dolžnostno ravnanje, ne pa tudi priložnost in možnost za učinkovito razpolaganje z javnimi financami. To so prioritete za naslednjih 5, 10, 20 let, ki jih Slovenija potrebuje. Potreben pa je tudi nek formalno-pravni okvir, kar sem nekoč videl v Agenciji za javna naročila, ki naj bi združevala javni in zasebni sektor, skrbela za standarde, ki jih na tem področju še vedno ni. Ta agencija bi bila posrednik med zasebnim in javnim in ne bi imela neposrednega opravka z denarjem.”
“Skozi vsa leta smo ugotovili, da nismo dovolj, da nekaj premaknemo. Lahko spremenimo 1000 zakonov, a če ne poskrbimo, da se spremeni tudi čip v glavi, se ne bo nič zgodilo. Delati moramo programe, izobraževanja na vseh področjih državne uprave, kjer ni dovolj znanja. Potrebna sta tudi odnos in občutek. In s tem je treba ustvariti še nadzorni sistem.
V zadnjh 15 letih smo relativno pozabili na zaščito dejanj, ki napadajo javne finance. Predlagali smo zakon, kdor s svojim dejanjem oškoduje javne finance, se kaznuje z zaporom.
Mislim, da bomo o učinkovitem delu nadzornih inštitucij govorili, ko bo ta krog sklenjen, ko bo na podlagi ugotovitev naše ali protikorupcijske komisije jasno, ali bo zadeva dosegla tudi sodni epilog. In ko bomo sklenili ta krog, bomo na dobri poti, kar pa bo pozitivno vpivalo tudi v preventivnem smislu. Da bomo s kazenskim sistemom sanirali tudi tiste, ki nimajo občutka za finančno kulturo.”

Drago Kos je s svojim delom v Komisiji za preprečevanje korupcije postavil temelje za njeno prihodnje delovanje.

“Zasluga za moje 6-letno delo gre vsem sodelavcem. Potrebne so bile dokaj nekovencionalne poteze znotraj in zunaj Komisije, da bi preprečili njeno ukinitev. Bili smo potisnjeni na igrišče, na katerem si nismo želeli igrati. Naše osnovne naloge so bile povsem drugačne kot tiste, po katerih nas je Slovenija prepoznavala. Na srečo nam je uspelo. Upam, da bodo nasledniki z okrepljeno postavo in novim predpisom še bolj uspešni kot mi. Koliko je lahko takšen organ, kot je Komisija ali Računsko sodišče samo po sebi uspešno? Nismo sami sebi namen in nikoli ne bomo. Če delo takih organov počasi ne bo začelo dajati rezultatov, potem je res vprašanje, zakaj bi sploh obstajali.”

Zaradi dela Draga Kosa in njegove ekipe se Slovenija ob prehodu v Eu ni soočila s takšno korupcijo, kot se trenutno ukvarja sosednja Hrvaška.
“Bili smo “dream team”, Brezigar, Penko, Šoltes ... Štartali smo v ugodnejši poziciji kot Hrvaška, korupcija pri nas ni bila tako razvita, kot je žal danes. Ne samo za Slovenijo, pač pa tudi za ostale članice, ki so se 2004 priključile EU, velja, da so so bile na vrhuncu svojih protikorupcijskih prizadevanj, potem pa je šlo navzdol. Za Slovenijo velja, da če gremo tri korake naprej, potem odmaširamo tri ali dva nazaj in začnemo spet na novo.”

Meni, da: “če te država postavi na neko delovno mesto, potem ne rabiš posebnega motiva. Svojemu delodajalcu moraš dati največ. Problem nastane, ko tvojemu delodajalcu ni všeč to, kar delaš. Delati moraš tisto, za kar te plačajo, ne pa na koncu sam državo prepričevati, da se je treba boriti proti korupciji in kriminalu. In da kar piše v zakonu ni plod moje volje. To bi moralo biti samoumevno, pa to še sedaj ni. Zelo veliko denarja smo z bagerjem zarinili skozi okno, zelo veliko. Vrečo pa je treba zavezati tudi zgoraj.”

Mag. Ivan Simič je letos že petič prejel priznanje za najuglednejšega davčnega strokovnjaka. Zanimivo je, da letos sploh ni deloval v davčni sferi. “Na Davčni upravi RS sem preživel dve in pol temperamentni leti. Naredili smo veliko, najpomembnejši dosežek je informativni izračun dohodnine, katerega je do takrat poznalo le 6 do 8 držav po svetu.” S tem so bili zagotovljeni veliki prihranki časa in denarja na strani države in posameznika. “Vesel sem in bom, če se bo v prihodnosti naredilo še kaj podobnega.”

Mag. Simič je svoj predlog davčne reforme objavil že leta 2009, ko meni, da je bila zadnja priložnost za davčno reformo. Njegovih 5 ključnih točk za davčno reformo je:

1. “davek od dohodka pravnih oseb znižati iz 20% na 10%,
2. pri dohodnini uvesti več razredov: povečati znesek, pri katerem prideš v najvišji dohodninski razred, uvesti 10% dohodninski razred za tiste z nižjimi dohodki,
3. povečati DDV za 2 odstotni točki,
4. prispevki za socialno varnost bi se morali omejiti navzgor na 6000 eur,
5. uvesti davek na nepremičnine.”

Rešitev iz sive ekonomije, kjer četrtina BDP ostane neobdavčena, se mu zdi zelo enostavna “siva ekonomija je enostavno rešljiva. Če vsak izda račun, sive ekonomije ni več. “

Mag. Simič je z delovanjem v državni upravi zaključil. “V državno upravo se ne bom nikdar več vrnil, ker nihče ne ceni opravljenega dela. Nikoli se ne bo zgodilo, da bi iz državne uprave odšli ljudje, ki ničesar ne delajo. Zakonodaje tudi ne morejo pisati ljudje, ki so bili celo življenje v javni upravi. Edina prednost v Janševi vladi, ki jo je naredil minister Bajuk, je bila, da je zbral strokovnjake za pripravo zakonodaje. Če tega spet ne bo, bo ostalo kot je. Ljudje nam bodo uhajali. V Sloveniji ni razumevanja.”

Letošnji nagrajenec na finančnem področju - nagrajen je bil že drugič - dr. Marjan Odar, predsednik Inštituta za revizijo, deluje izključno v stroki. V času gospodarske krize se je tudi revizorska stroka znašla pred veliko problemi, ki so omajali zaupanje v verodostojnost revizijskih poročil.
“Vsaka stroka gre skozi cikluse, vendar pa poskušamo delovati na način, da je stroka še vedno gonilo. Žal je v času gospodarske krize zaradi političnih in drugih vplivov tudi stroka izgubila na svojem pomenu in ugledu. V zadnjih letih se je moralni in etični pristop v družbi kot celoti žal spremenil.
Opažam, da so se stvari, ki so bile pred 5, 6 leti jasne, kjer ni bilo dileme, kako ravnati, danes bistveno spremenile. Tudi na področju revidiranja in revizorja kot posameznika bi bilo treba nekatere stvari bistveno spremeniti. Pustimo stroki stroko, ostalo pa naj bo čimbolj oddaljeno od tega.”

Dr. Odar težko govori o izzivih v stroki, ki je zelo regulirana. “Verjetno se bodo nekatere stvari v nekaj letih bistveno spremenile. Sploh je treba spremeniti npr. odnos banke in podjeta pri kreditiranju, kjer neodvisnosti trenutno ni. V Sloveniji gre za probleme mreženja, nekdo je uspešen, če mreži in pride do poslov na podlagi vezi. Rešitev je v čim večji neodvisnosti in strokovnosti, kar pa ni tako enostavno. Pomembno pa je spoštovanje predpisov, meje, do kje lahko gremo.” Izpostavil je tudi problem izvajanja zakonov.
“Del te krize oz. vzrokov zanjo je tudi v infrastrukturi, ki je bila dana. Mi smo imeli na področju računovodstva leta 2002 zelo napredne računovodske standarde, če bi veljali do sedaj, ne bi omogočili tega, kar se je zdaj zgodilo. Zaradi direktive EU smo morali preiti na popolnoma drugačne standarde in izmerjeni dobički v večini primerov niso bili realizirani. Na področju trgovanja z nečim, česar ni in česar ne bo, sem zelo konzervativen.”

Dr. Bojan Škof, profesor na katedri za finančno pravo in ekonomske vede na Pravni fakulteti v Mariboru, je bil letos prvič izbran za najuglednejšega pravnega strokovnjaka.
“Presenečen in vesel sem, da sem izbran, ker sem že 20 let vpet v davčno življenje RS. Sem eden izmed prvih, ki so v fakultetno izobraževanje uvedli javno finančno izobraževanje in razvijali magistrski študij davčnega prava.“
Na vprašanje, kaj lahko reši državo v okviru proračunske politike, višji davki ali varčevanje, odgovarja in izpostavlja tudi:
“Siva ekonomija iz vidika javno-finančnega efekta ni čisto slaba. Čeprav se denar dobi na črno, se z vidika proračuna z DDV-jem preko potrošnje nekako izravna. Čez noč pa se ne da ničesar narediti. Vse je odvisno od preproste formule. Ustvarjaj dohodek, troši in tako polni proračun. Največji sovražnik krize je varčevalec.”

“Pri pravu je zares tako, da pravici vedno ni mogoče ustreči. Morda se to kaže pod črto, da velikih rib nikdar ne ujamejo. Dogaja se za družbo škodljivo abstrahiranje, korektno bi bilo vsak primer argumentirati in potem podati oceno. Profesionalana etika pa obstaja, tudi v pravu. Pravni poklic kot občutljiv in družbeno potreben poklic zahteva zelo strogo resno obravnavo svoje etike, da bi bilo pravici čimbolj zadoščeno. Kajti pravo je sredstvo za doseganje pravice, a žal vedno ne gre.”

Ugled podjetnika Iva Boscarola, direktorja podjetja Pipistrel, je že potrjen doma in v tujini. Sta energija in optimizem ključni za njegovo premagovanje ovir?
“Kriza je edini motor uspeha. Poslovanje v dobrih pogojih je enostavno. Če pa so pogoji bolj marginalni, se je treba bolj potruditi in motiv za razvoj in biti boljši je seveda večji. Če si postaviš cilje dovolj visoko in si dovolj ambiciozen, je enostavno biti uspešen. Samo boljši moraš biti od ostalih.”

Ivo Boscarol je kot podjetnik in posameznik tudi družbeno odgovoren. Prepričan je, da je vrečo potrebno najprej napolnit, če jo hočemo kasneje prazniti. “Naloga gospodarstva je, da to vrečo napolni. Težava vsakršne vlade je, da je zavzemanje politike za gospodarstvo vedno bolj deklarativno kot pa resnično. Državni proračun se da napolniti tudi z maso, ne pa samo z dvigovanjem stopenj, o čemer se ponovno govori. Zavedati se moramo, da je masa tista, ki bi lahko v Sloveniji z manjšo obremenitvijo, zlasti v tem času krize, proračun tudi napolnila. 600.000 eur davka iz dobičkov pravnih oseb je tako katastrofalno majhna številka, da jo ima vsak uspešen poslovnež na limitu na kreditini kartici.”

Glede družbene odgovornosti meni: “če se nekomu pokaže možnost, da lahko vpliva, mora poskusiti narediti nekaj in biti družbeno odgovoren. Sam sem poskusil s predlogom o davčni amnestiji, a ni bil sprejet. Ko bomo prišli enkrat do tega, da delamo zakonodajo za poštene - ker smo tudi taki, ki smo ponosni, da plačamo davke - potem bomo v Sloveniji začeli razmišljati, da je vsakdo lahko družbeno odgovoren.
Če smo lani govorili o krizi v gospodarstvu, gre letos za krizo vrednot v gospodarstvu. Razmišljati je treba na ta način, da bi davčne stopnje naredili tako privlačne, da ne bi več nihče ne razmišljal o utaji”

Njegovo mnenje je, da Slovenci še nismo zreli za parlamentarno demokracijo in da v slovenski politiki velja, da si po enem ali dveh mandatih spet del vladajoče politične strukture. Namen politike je vladanje, vladanje pa ima za posledico neko določeno korist, če ne, ne bi nihče želel v politiko.

“V Sloveniji se na žalost pojavlja to, da imamo državljane dveh kategorij. Tiste, ki so povezani v mrežo politike, vplivnega gospodarstva, medijev itd., drugi pa niso v tej kategoriji. Ponavljam, kar sem že rekel, da kazen za napačno vožnjo plačam brez debate. Če pa imam premoženje na Nizozemskem in ga pozabim prijaviti, mi da predsednik države kot članu elite dal še eno možnost. V tej državi imajo nekateri dve možnosti, drugi pa ne. Zakaj bi potem ljudje delali pošteno?
Če bi videli da imajo politiki in voditelji vrednote, potem je to najboljši signal, da se jih bomo vsi držali. Zgledi vlečejo. Zavedati se moramo, da komur damo v roke mandat, ta mora upravičiti svoje zaupanje.”

Najmlajši med udeleženci omizja je bil dr. Uroš Merc, 34-letni direktor podjetja Bisol. Njegov ugled in prepoznavnost se povečujeta z meteorsko hitrostjo. V čem je skrivnost njegovega uspeha?
“Osnova je predvsem trdo delo, to poskušamo negovati in ne izgubiti motiva. Če imamo dobre in trdne temelje, ki jih zgradimo s trdnim delom in znanjem, z nekaj sreče uspemo doseči še dober poslovni rezultat. Ugled razumem kot vse stvari, ki so minljive. Poskušam se držati načela, da ko se sprehodim po mestu, lahko to storim z dvignjeno glavo in me ljudje pozdravijo.”

Njegovo podjetje je usmerjeno okoljevarstveno, ustvarjajo proizvod, s katerim uporabniki koristijo obnovljive vire energije. Letos bodo zabeležili nekaj manj kot 60 mio eur prihodka, zaposlenih je 250 ljudi.

“Nisem specialist za državni proračun, verjamem pa da gre za podobno vprašanje, za umetnost vodenja oz. umetnost vladanja. Pri vsakem delu gre za splet stvari. Tudi jaz bi si želel nižjo davčno stopnjo, verjetno bi s tem pridobili tudi marsikatere druge investitorje. Verjamem, da je marsikaj mogoče. Pri našem podjetju smo imeli 9000 eur osnovnega kapitala in glede na to, da smo v 4, 5 letih naredili 90 mio eur izvoza, vam težko rečem, kako smo to naredili s tem osnovnim kapitalom. Verjetno se da in upam, da nam bo uspelo tudi v bodoče.“

Kot konkreten inženir razmišlja, da se zadeve na tehničnem področju spreminjajo, da se tudi vpisi na tehnične fakultete izboljšujejo. Slovenski narod je po njegovem mnenju dovolj analitičen in torej imamo v tem pogledu izjemen potencial. Sam sem je odločil za tehniko, ker se mu je zdelo tehnično področje vedno logično in najlažja izbira. Tehnika se počasi prebija v ospredje. “Sam že nekaj let živim življenje, ki na trgu zahteva miselno agresivnost. Poskušal bom z neko umirjenostjo zagotoviti, da bom tudi čez 10 let prisoten.”

Ugled torej pomeni strokovno znanje, uveljavljenost na svojem področju, jasno vizijo v stroki in sposobnost njenega udejanjanja v praksi, vztrajnost, potrpežljivost, pokončno držo, profesionalnost na vseh področjih, entuziazem in sposobnost vstati po padcu. Ugledne strokovnjake v slovenskem javnem in podjetniškem sektorju vsekakor imamo, želimo pa si, da bi imeli še več takih osebnosti.

Prireditev, ki jo je popestril plesni nastop plesnega para Andraž Erzin in Saba Stančič iz Plesnega kluba Urška, je povezovala Bernarda Žarn.

Rezultati glasovanja za najuglednejšega davčnega, finančnega in pravnega strokovnjaka za leto 2010 po mnenju obiskovalcev in uporabnikov portala Tax-Fin-Lex:

Najuglednejši davčni strokovnjak	1.	mag. Ivan Simič	43,64% prejetih glasov v kategoriji
Najuglednejši finančni strokovnjak	1.	dr. Marjan Odar	8,73% prejetih glasov v kategoriji
Najuglednejši pravni strokovnjak	1.	dr. Bojan Škof	7,18% prejetih glasov v kategoriji