STA novice / Država s finančno injekcijo nad likvidnostni krč bolnišnic, obeta se še dodatna pomoč (zbirno)

Od 21 javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je država (z izjemo psihiatričnih bolnišnic), je imelo lani 15 bolnišnic akumulirane izgube, skupaj v višini 170,3 milijona evrov. Visoke izgube so dušile likvidnost bolnišnic, zato so imele konec maja letos za 151,8 milijona evrov neplačanih zapadlih obveznosti.

Zaradi neplačanih računov imajo bolnišnice težave z dobavitelji, nekatere imajo tudi težave pri izplačevanju plač zaposlenim. Več bolnišnic se je zateklo k državni zakladnici, od katere prejemajo premostitvena posojila.

Zato je vlada danes potrdila predlog interventnega zakona, s katerim bi krili 80 odstotkov minusa, kolikor so ga bolnišnice izkazovale konec lanskega leta. To pomeni 136 milijonov evrov.

Gre za enkratni transfer, ki bi ga ministrstvo za zdravje v okviru posebnega vladnega sanacijskega projekta bolnišnicam izplačalo do 29. novembra.

Zaradi interventnega zakona bo po oceni finančne ministrice Mateje Vraničar Erman potreben rebalans državnega proračuna. "A to bomo storili na način, da ne bomo ogrozili načrtovane javnofinančne konsolidacije," je dejala.

Da bi bolnišnice prejele sanacijska sredstva, bodo morale oddati vlogo skupaj z revidiranimi poslovnimi izkazi iz preteklih let, ki bi izkazovali minus. Ko bodo odobrena sredstva, pa se bodo vodstva bolnišnic preoblikovala v sanacijske uprave, ki bodo morale pripraviti sanacijskih program s konkretnimi cilji in ukrepi ter ga tudi izvajati. Nad izvajanjem sanacije bo bdel sanacijski odbor, ki bo posvetovalno telo ministrstva za zdravje.

Predlog zakona opredeljuje tudi, za katere namene bodo lahko porabljena sanacijska sredstva. Do konca maja prihodnje leto pa bodo v bolnišnicah morali opraviti revizijo namenskosti porabe sredstev.

Vloge za pridobitev sanacijskih sredstev bodo bolnišnice morale ministrstvu za zdravje posredovati v 30 dneh od uveljavitve tega zakona. V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, kjer beležijo najvišjo akumulirano izgubo (skoraj 100 milijonov evrov) in tudi zapadle obveznosti, so za STA že potrdili, da bodo dali vlogo.

Postavljeni bodo novi plačilni roki bolnišnic, ki bodo v sanaciji, ki ne bodo smeli biti daljši od 60 dni. Bolnišnicam pa se bodo odpisale terjatve do države oz. ministrstva za zdravje za neplačane zneske združevanja amortizacije iz preteklih let. Šlo naj bi za okoli 10 milijonov evrov.

To predvideva predlog zakona, ki ga je vlada že poslala v DZ za sprejem po nujnem postopku. Seja DZ, na kateri bodo obravnavali predlog zakona, se bo začela 18. septembra.

A kljub finančni injekciji, ki bo po besedah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc razbremenjen likvidnostni krč v bolnišnicah, pa ministrica z zakonom ni v celoti zadovoljna, saj bi zdravstvo potrebovalo več denarja.

Po dodatnih sredstvih poziva tudi direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Metod Mezek, ki je opozoril, je največji problem zdravstva njegova podfinanciranost, zato čim prej, vsekakor pa še letos pričakuje zvišanje cen zdravstvenih storitev, sicer se bodo težave bolnišnic ponovile in se le še stopnjevale.

Cene zdravstvenih storitev so namreč trenutno na ravni iz leta 2014, medtem ko so se izvajalcem zdravstvenih storitev v preteklih letih kopičili dodatna finančna bremena, ki so izhajala iz odprave plačnih nesorazmerij, sprostitev plačnih omejitev iz kriznih let, medtem ko se cene zdravstvenih storitev, kjer so vračunane plače zaposlenih, niso spreminjale. To je v preteklih letih po besedah Mezka prineslo okoli 174 milijonov evrov dodatnih stroškov.

Poleg tega se letos obetajo še dodatni stroški na račun odprave plačnih anomalij za zaposlene do 26. plačnega razreda in ukrepi iz dogovora Fidesa z vlado. To bo po izračunih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) znašalo 80 milijonov evrov dodatnih stroškov na letni ravni.

Zato bosta ministrici za zdravje in za finance do 15. novembra skupaj pripravili ukrepe, s katerimi bi v zdravstveni blagajni zagotovili finančna sredstva za dvig cene zdravstvenih storitev.

Generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj namreč opozarja, da ZZZS v letošnjem proračunu nima sredstev, ki bi omogočale povišanje cen. Ni pa bil v dogovorih z ministrstvom za zdravje glede morebitnih ukrepov, s katerimi bi povečali sredstva v zdravstveni blagajni.

In čeprav je vlada danes podprla predlog zakona, v koaliciji očitno ni enotne podpore predlogu zakona. Kritike že prihajajo iz DeSUS. Poslanca Julijana Bizjak Mlakar in Tomaž Gantar sta sicer pozdravila dodaten denar za zdravstvene zavode, a sta kritična do drugih sanacijskih ukrepov, med drugim po njunem mnenju niso potrebne sanacijske uprave in sanacijski odbor, pač pa ustrezni sistemski ukrepi.

Na sistemske ukrepe cilja tudi Kolar Celarčeva, ki je po vladi dejala, da je treba dokončno uskladiti finančni del zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, saj vsebuje kar nekaj sistemskih ukrepov za dolgoročno stabilno financiranje zdravstvenih zavodov.

Tako verjame, da bosta z ministrico Vraničar Ermanovo "naredili še zadnji napor, da bova do konca meseca rešili ključne zadeve". Z ostalimi deležniki je po njenih besedah zakon bolj ali manj usklajen.