STA novice / Koalicija prejela predlog interventnega zakona za sanacijo zdravstvenih zavodov (dopolnjeno)

S predlogom interventnega zakona za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov bi sanacijo zavodov krili iz letošnjega proračuna, sredstva pa bi izplačali najpozneje do 29. decembra. Krili bi minus, ki je v bolnišnicah nastal iz naslova javne službe. Šlo bi pa za enkratni znesek.

Čeprav v predlogu zakona ni finančnih izračunov, kaj bi to pomenilo za državni proračun, pa bi glede na podatek ministrstva, da so bolnišnice konec lanskega leta skupno beležile 170 milijonov evrov minusa, za sanacijo šlo okoli 136 milijonov evrov.

A podeljevanje teh sredstev ne bi bilo avtomatično, pač pa bi morala vodstva zavodov pripraviti vloge z izjavami, da izgub, ki so jih nakopičili v preteklih letih, ne morejo pokriti iz drugih sredstev. Skupaj z revidiranimi računovodskimi izkazi bi dokumentacijo poslali na ministrstvo za zdravje, nato pa bi tem odločala vlada.

Bolnišnice, ki bodo prejele ta proračunska sredstva, jih bodo lahko uporabile izključno za plačilo zapadlih obveznosti do dobaviteljev, za odplačilo likvidnostnih posojil državni zakladnici in bankam ter za tekoče plačilo blaga in storitev za opravljanje javne službe.

Tisti zavodi, ki bodo ob sanacijskem programu letos izkazali presežke prihodkov nad odhodki, bi ta presežek morali v celoti nameniti kritju izgub iz preteklih let.

Sanacija bi se izvedla v skladu s posebnim vladnim projektom. V bolnišnice bi prišli posebni sanacijski odbori, ki bi jih za obdobje štirih let imenoval minister za zdravje. Odbor bi bil sestavljen iz predsednika in šest članov odbora. Minister bi v pogodbi s člani odbora določil njihove naloge ter način in višino plačila. Sredstva za delo sanacijskega odbora bi se zagotovila v proračunu.

Odbor bi bil sestavljen iz strokovnjakov na področju ekonomike, vodenja in upravljanja, prava in zdravstva, ki bi morali imeti najmanj 12 let delovnih izkušenj, ki potrjujejo, da imajo strokovne, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za opravljanje tega dela.

Sanacijski odbor bi moral vsake tri mesece o svojem delu in o poteku sanacije poročati ministrstvu, ki bi naprej poročalo vladi o izvedbi sanacije.

Zavodi bi morali pripraviti sanacijske programe, ki bi jih obravnaval svet zavoda in potrdil sanacijski odbor. Sanacijski program bi vseboval analizo stanja javnega zdravstvenega zavoda in akcijski načrt ukrepov s terminskim načrtom.

Z dnevom uvedbe sanacije bi vodstva javnih zavodov postala sanacijske uprave. Številčnost uprave bi bila odvisna od obsega dejavnosti zavoda, ki bi se meril v višini celotnih prihodkov.

To je vsebina predloga zakona, ki so ga koalicijske poslanske skupine prejele ob 12.30, pripombe pa so morale oddati do 16. ure. Sedaj pa potekajo koalicijska usklajevanja o predlogu zakona. Že dopoldne pa je koalicija na sestanku imela na mizi predlog zakona, po katerem bi iz proračuna krili 90 odstotkov nakopičenih izgub, ki so jih javni zdravstveni zavodi imeli konec lanskega leta.

Poleg tega je prejšnja verzija predvidevala dodatno poglavje, s katerim so želeli spreminjati prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje. Prispevna stopnja za upokojence, kar krije Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, bi se povišala s 5,96 odstotka na 6,56 odstotka. Prav tako bi proračun kril sredstva za plačilo prispevka za delodajalca za obvezno zdravstveno zavarovanje za invalidska podjetja.

Dodatno so želeli tudi uvesti določbo, s katero bi uvedli plačilni rok za javne zdravstvene zavode, ki ne bi smel biti daljši od 60 dni.