STA novice / Kolar Celarčeva: Vlada v četrtek o ukrepih za sanacijo bolnišnic (dopolnjeno)

Bolnišnice naj bi letos potrebovale dodatnih okoli 200 milijonov evrov, a ministrica o številkah konkretno ni želela govoriti. Pojasnila je, da so v dopustniškem času pripravili nabor ukrepov in osnutek interventnega zakona ter se glede tega dogovarjali z ministrstvom za finance, s katerim so po njenih ocenah zelo blizu uskladitve. Na ministrstvu za finance so za STA pojasnili, da pogovorov in rešitev do seje vlade ne bodo komentirali.

Pri kratkoročnih ukrepih bo po besedah Kolar Celarčeve treba predvsem preveriti, katere bolnišnice imajo zelo visoke zneske zapadlih neporavnanih obveznosti do dobaviteljev, in sicer nad 60 ali 90 dni. V teh bolnišnicah bodo uvedli posebne sanacijske ukrepe.

Poslanec SMC Branko Zorman je danes opozoril, da zgolj dodatna finančna injekcija zavodom ne bo dovolj, ampak bo treba v interventnem zakonu predvideti tudi določene ukrepe, ki da jih je nenazadnje začrtal tudi predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Tako bi bilo pričakovati, da bo del tega zakona že v interventnem zakonu, je dejal Zorman. Napovedal je, da bo obravnava zakona o zdravstvenem varstvu na vrsti takoj po obravnavi novele zakona o zdravstveni dejavnosti in novele zakona o pacientovih pravicah.

Vlada bo v četrtek predvidoma odločala tudi o soglasju za prerazporeditev programa za skrajševanje čakalnih vrst koncesionarju MD Medicina. Kot je danes poudarila Kolar Celarčeva, ne gre za podelitev koncesije MD Medicini, kar nekateri menijo, saj ima slednja koncesijo za področje ortopedije že od leta 2006. Gre pa za dopolnitve konkretnih posegov v tistem delu, ki jih javni zdravstveni zavodi in drugi koncesionarji ne zmorejo opraviti za skrajševanje čakalnih dob, je poudarila Kolar Celarčeva.

Vlada mora namreč razširiti splošni dogovor z opredelitvijo finančnega obsega programa MD Medicina v višini okoli 1,5 milijona evrov. Tako bi septembra pri koncesionarju lahko začeli s prvimi operacijami za skrajševanje čakalnih dob.

Glede te odločitve v koaliciji ni čutiti enotnega mnenja. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je v današnji izjavi v DZ dejal, da to za zdaj zgleda kot "zgodba, ki se na ministrstvu ponavlja že vrsto let". V luči sedanjih aktivnosti je pripomnil, da pa "nekateri ministri nekdanjega ministra ovadijo zaradi podeljevanja koncesij". Po njegovih ocenah bo glede tega v četrtek na vladi zanimivo.

Po mnenju Zormana pa gre le za pomanjkanje informacij in zmotno razumevanje celotnega položaja. "Nujno je, da ljudje pridejo do potrebnih posegov čim prej. Če se to izvaja pri izvajalcu, ki že ima koncesijsko dejavnost, s tem nimamo težav," je pojasnil. Po informacijah, ki jih ima, se mu pri prerazporeditvi programa koncesionarju MD Medicina ne zdi nič spornega. Po Zormanovih navedbah je ta izvajalec lani pridobil tudi dovoljenje za opravljanje bolnišnične ortopedske dejavnosti.

Po mnenju poslanca DeSUS Tomaža Gantarja pa je poteza ministrice kriminalna, sporna in nepregledna ter klofuta javnemu zdravstvu. Kot je dejal za STA, je treba naprej preveriti in videti dokumentacijo, ali ima MD Medicina res koncesijo za bolnišnično dejavnost, in če jo ima, kako je bila podeljena. Če je bila res podeljena lani, je bila po njegovih besedah brez razpisa.

Dodaten program operacij po Gantarjevem mnenju dajejo MD Medicini netransparentno. Če pa že, bi ga morali ponuditi tako javnim zavodom kot drugim zasebnikom, ne se kar odločiti za enega zasebnika, ki niti nima dovolj zdravnikom, je opozoril. To, da ministrstvo poziva bolnišnice, naj bolnike premestijo k temu koncesionarju, pa je po Gantarjevem prepričanju sprevrženo in neverjetno.

Kako bo vlada odločila, ne ve, a s sklepom vlade po njegovem mnenju zadeve še ne bo konec. Gantar meni, da bi lahko zaradi tega prišla kakšna pritožba na sklep oz. ministrico doletela tudi ovadba. Po njegovi oceni je ta zgodba še dodaten kamen na ministričinem hrbtu na septembrski interpelaciji.

Na ministrstvu za zdravje so sicer konec minulega tedna za STA pojasnili svojo odločitev za MD Medicino. Na ministrstvu so po pregledu predlogov, ki so jih posredovali izvajalci dodatnega programa za skrajševanje čakalnih vrst glede obsega dodatnih storitev, ki so jih zmožni opraviti v okviru programa, ugotovili, da programa niso prijavili v celoti. Torej so ocenili, da s svojimi resursi niso zmožni opraviti programov v celotnem ponujenem obsegu, kljub možnosti izvajanja programa zunaj rednega delovnega časa.

Rešitve, kako zagotoviti opravljanje operacij za bolnike, ki čakajo nad dopustno čakalno dobo, so zato na ministrstvu iskali drugje. Ugotovili so, da poleg vseh v dodaten program za skrajševanje čakalnih dob že vključenih izvajalcev tovrstne posege lahko opravlja, torej izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti kot javno službe, zgolj še MD Medicina. Zato so jih povabili k sodelovanju pri izvajanju določenih storitev, so navedli na ministrstvu.