STA novice / Šketa za STA: Ne bom dopustil pritiskov nad delom državnih tožilcev (intervju)

Kot je dejal, je za tožilce najhuje, če zadeva, na kateri delajo več mesecev, pade. Na vprašanje, ali sam tako čuti ob padanju postopkov proti nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju, ki ga je preganjalo njegovo tožilstvo, je nekdanji vodja mariborskega tožilstva opozoril, da je gre vsaka kazenska zadeva že na poti do pravnomočne obtožbe skozi več varovalk. Končna pa je odločitev sodišča. "Tožilec ima za obtoževanje dovolj utemeljenost suma, sodišče pa za obsodbo potrebuje gotovost," je opomnil.

Kot pravi, je sam svoj največji kritik in "nikoli zadovoljen", medtem pa do podrejenih ni tako oster, ob uspehih tudi rad čestita.

Tožilstva so bila v preteklosti finančno zanemarjena, zato Šketa pričakuje, da se bo stanje popravilo. Tožilci so v zadnjih mesecih dobili nove računalnike. "Kot vodja tožilstva v Mariboru sem imel računalnik, ki je bil sestavljen skupaj iz štirih starih računalnikov," je izpostavil kot primer.

Do jeseni mora popolniti ekipo, da bodo lahko "normalno začeli z delom". Obseg dela se je za tožilce v zadnjih desetih letih občutno povečal, predvsem zaradi sprememb zakona o kazenskem postopku, ugotavlja. Število tožilcev so uspeli nekoliko povečati, manjka pa jim podpornega osebja. Več sredstev in kadrov Šketa želi tudi za ustanovitev analitične službe, ki jo je predlagal že v svojem strateškem programu. Ta je nujna za delovanje tožilstva, saj se bo poleg analiz ukvarjala tudi s pripravo podlag za mednarodna ocenjevanja.

Šketa je doslej zamenjal nekatere vodje oddelkov na vrhovnem državnem tožilstvu. Tako Maribor kot Koper pa bosta po njegovih besedah morda kmalu dobila novi vodji. Ministrstvo za pravosodje je že podalo mnenja na prijavljene kandidate za obe mesti, tako da bo državnotožilski svet jeseni lahko izbral.

Tožilstvu se v prihodnjih letih obeta še več kadrovskih menjav, med drugim se bo zaradi upokojitev v nekaj letih zamenjala približno tretjina vrhovnih državnih tožilcev, odprt je tudi razpis za vodjo specializiranega državnega tožilstva. To mesto sedaj zaseda Harij Furlan. Šketa njegovo delo zaenkrat ocenjuje kot pozitivno. Ob tem pa je delo specializiranega tožilstva pospremil z oceno, da je odgovornost pri preprečevanju tovrstnega kriminala tudi na nadzornih svetih v podjetjih in drugih nadzornih organih, ki bi morali svoje delo opraviti bolje. Prepričan je, da bi tudi poenotenje meril pri javnih naročilih na nivoju države preprečilo provizije in podkupnine.

Zagotovil je, da pri njegovih kadrovskih odločitvah politika ne igra nikakršne vloge. "Vsakogar bom postavil na mesto, ki mu ustreza. Če igralce postaviš na pravo mesto, potem tudi delo nemoteno poteka," je dejal, ob tem pa v športnem žargonu dodal, da lahko sicer igrajo lepo igro, a če ne bo rezultatov, bo on prvi, ki se bo slabo počutil.

Šketa, ki je vodenje vrhovnega državnega tožilstva prevzel maja, je doslej odredil dva strokovna nadzora - zaradi zavržene ovadbe zoper javne izjave o zanikanju holokavsta in v primeru imenovanja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja tožilstva.

Izpostavil je, da zadeva prihodnje leto zastara. "Ni vprašanje, kako bo odločeno, dejstvo je, da mora biti odločeno," je poudaril. Nadzor je odredil po pritožbi SDS zaradi neutemeljeno dolgega reševanja zadeve. "Sploh ne vidim problema v tem, katera politična stranka je to predlagala, in tudi pri vseh ostalih strankah bi tako ravnal," je zatrdil.

S pravosodnim ministrom Goranom Klemenčičem dobro sodelujeta in z njegove strani ne čuti nikakršnih pritiskov. "Tožilci delamo neodvisno," je zagotovil.

Na tožilstvo se je sicer že vrnila tudi višja državna tožilka Dragica Kotnik, ki je bila v kazenskem postopku zaradi suma dveh zlorab uradnega položaja, vendar je pregon zastaral. "Težko se spuščam na nivo subjektivizacije, lahko rečem le, da zakon ureja postopke zoper posameznike in to je to," je odgovoril na vprašanje o zaupanju v njeno delo in vplivu njene vrnitve na ugled tožilstva. Kotnikova se je tako vrnila na zadnjo funkcijo pred suspenzom, v kazenski oddelek vrhovnega državnega tožilstva.

Delo tožilcev, kot je spomnil, državnotožilski svet ocenjuje na podlagi meril. "Imamo tudi notranji oddelek za nadzor, ki redno opravlja svoje delo. Ocenjuje se njihovo delo, osebnostna primernost, izražanje, mednarodne aktivnosti, zastopanje zadev, uspešnost na posameznih zadevah. Pri tem se ugotovi tudi, ali so tožilci naredili napake. To vpliva na napredovanje ali nenapredovanje, lahko pa pride tudi do negativnih ocen in prenehanja državnotožilske službe," je pojasnil.

Glede tožilke Blanke Žgajnar, ki v postopku proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću dve leti ni vložila obtožnice, zaradi česar v postopku grozi uničenje dokazov, Šketa vztraja na stališču, da je dvoletni rok le instrukcijski. "Če bi bilo drugače, na primer prisluhi ne bi bili orodje, s katerim bi bili tožilci uspešni v kazenskih pregonih," je prepričan.

"Omejevanje tožilcev s časovnimi roki v primeru zakonitih dokazov je neuporabno," je opomnil in dodal, da bi taka sprememba norme "praktično onemogočila preiskavo bančne kriminalitete, ki je izredno zahtevna za preiskovanje". Tudi v mednarodnih primerih je po njegovih besedah v roku dveh let nemogoče vložiti obtožnico. "V vsakem primeru pa je nujno, da se zadeve razrešijo - z obsodilno ali oprostilno sodbo, samo, da ne zastarajo ali kako drugače padejo," je poudaril ob tem.

Generalni državni tožilec je sicer prepričan, da so tožilci dovolj usposobljeni za pregon bančne kriminalitete. Po njegovih navedbah so doslej vložili zahteve za sodno preiskavo za 61 oseb, zaposlenih znotraj bančnega sektorja, za še 23 pa obtožne predloge. "Gre za 84 oseb. V Avstriji so bile štiri take osebe, v Nemčiji morda okrog 15," je poudaril. V predkazenskem postopku je sicer končanih že okoli tri četrtine zadev.

Po mnenju Škete se bo tako kot na drugih področjih tudi na področju bančne kriminalitete še oblikovala sodna praksa. Bi pa vsekakor potrebovali tudi specializirano sodišče.

Posameznike bi od kaznivih dejanj morala odvrniti tudi strožja kaznovalna politika, verjame Šketa. "Imamo sicer visok odstotek izrečenih zapornih kazni. A v teh številkah se lahko skrivajo tudi alternativne oblike prestajanja kazni, kot so vikend zapori. Preučili bomo, v katerih primerih to ni primerno," je napovedal.

Pri sodelovanju s sodišči si generalni državni tožilec obeta še več sprememb na bolje, med drugim skupna delovna skupina že išče rešitve za razpisovanje narokov za več časa vnaprej.