STA novice / DZ odprl pot za hitrejšo izgradnjo omrežij visoke hitrosti

Glavni cilj novele zakona o elektronskih komunikacijah je prenos evropske direktive o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev v slovenski pravni red. Slovenija pri tem že zamuja, saj bi morala določbe direktive vgraditi v svojo zakonodajo že do 1. januarja 2016.

K čim prejšnji potrditvi zakona je pozval tudi minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Kot je pojasnil, želijo čim prej objaviti razpis za gradnjo širokopasovnih omrežij, poleg tega novela zakona daje tudi podlago za t.i. projekt 5G. V njen so namreč določene začasne testne frekvence za testiranja pete generacije mobilne telefonije (5G).

Rešitve, ki jih prinaša novela zakona, so namenjene pospeševanju gradnje javnih komunikacijskih omrežij, razvoju storitev v korist končnih uporabnikov ter zmanjšanju stroškov gradnje in spodbujanju skupne uporabe obstoječe infrastrukture, in sicer ne le infrastrukture elektronskih komunikacij, pač pa tudi druge gospodarske javne infrastrukture.

Cenejšo izgradnjo naj bi prinesle med drugim tudi spremembe pri usklajevanju in preglednosti načrtovanih gradbenih del, kot tudi racionalizacija postopka izdaje dovoljenj.

Ohranja se ureditev, po kateri mora infrastrukturni operater ali drug investitor v javna komunikacijska omrežja in investitor v druge vrste gospodarske javne infrastrukture Agenciji za komunikacijska omrežja RS (Akos) sporočiti namero o načrtovani gradnji, pri čemer so predvidene izjeme za gradbena dela neznatnega pomena z vidika vrednosti, obsega ali trajanja, kjer ni možnosti za doseganje sinergijskih učinkov. Novost pa je možnost, da operater omrežja sam zaprosi infrastrukturnega operaterja za te informacije.

Ohranja se obveznost vpisa v evidenco infrastrukturnih omrežij in objektov pri organu, pristojnem za geodetske zadeve. Da bi izvajalci storitev lahko ponudili svoje storitve na že obstoječi infrastrukturi in zaradi pregleda obstoječega stanja infrastrukture za potrebe javnega financiranja oziroma javno-zasebnega partnerstva, pa zakon prinaša razkritje podatkov o obstoječem stanju in zmogljivosti omrežne priključne točke.

Zakon dodaja tudi obveznost infrastrukturnih operaterjev za vpisovanje podatkov v kataster gospodarske javne infrastrukture tudi za elektronska komunikacijska omrežja, ki niso javna. Sem med drugim sodi uporaba za lastne interne poslovne potrebe. Namen določbe je doseganje večjih sinergijskih učinkov pri investicijah v gradnjo širokopasovnih omrežij na podlagi boljšega pregleda nad obstoječo in razpoložljivo infrastrukturo.

Skladno z evropsko direktivo je dodana možnost, da operater omrežja, kadar osnovne informacije o obstoječi fizični infrastrukturi niso na voljo v zbirnem katastru, zaprosi za te informacije katerega koli infrastrukturnega operaterja na zadevnem območju.

Kot koristno za končne uporabnike pa novela zakona prinaša dopolnitev določb o naročniških pogodbah, s čimer se operaterjem nalaga, da zagotovijo možnosti za spremljanje in nadzor uporabe podatkovnih storitev. Uporabniki bodo pri tem lahko določili finančno oz. količinsko mejo, ki je brez posebne odobritve ne morejo preseči.

Od operaterjev novela zakona zahteva, da nadgradijo svojo opremo za zaznavo klica v sili iz vozil. Gre za projekt EU, ki uveljavlja mehanizem, ki ob nesreči vozila avtomatsko obvesti klicni center 112 ter tako za reševanje prihrani veliko dragocenega časa.

S prepovedjo poslovnega sodelovanja direktorja Akosa in njegovih namestnikov na področjih, ki so v pristojnosti agencije, pa novela zakona prinaša tudi sistemsko izboljšanje transparentnosti in kakovosti delovanja agencije. V SDS so predlagali razširitev te prepovedi tudi na njihove sorodnike, čemur pa je večina navzočih nasprotovala.