STA novice / DZ v prvem branju podprl celostno prenovo področja urejanja prostora

Zakon bo krovno urejal področje prostora in bo nadomestil sedanje zakone o prostorskem načrtovanju, o urejanju prostora in o umeščanju prostorskih ureditev v prostor. "Novi zakon njihovo vsebino združuje, jo nadgrajuje in povezuje ter ponuja celoten normativni instrumentarij za urejanje prostora," je dejala ministrica.

Na področju prostorskega načrtovanja se tako predlaga uzakonitev mehanizmov za aktivno usklajevanje legitimnih, a pogosto nasprotnih javnih interesov v prostoru. Za primere, ko nastane kolizija javnih interesov in na strokovni ravni ni možno doseči usklajene rešitve, bo mnenje podajala vladna komisija za prostorski razvoj, ki se bo posvetovala s prav tako novoustanovljenim prostorskim svetom kot posvetovalnim organom okoljskega ministrstva.

"Če bo vlada takšna ali podobna, kot je ta, potem nam je lahko jasno, da bo verjetno okoljska presoja postala drugotnega pomena," je to določbo komentiral Franc Trček iz poslanske skupine Levica, kjer predloga zakona ne podpirajo. Pomisleke glede delovanja nove vladne komisije je imel tudi Janko Veber (SD), ki je opozoril, da je javni interes ustavna kategorija in kot tak ne bi smel biti v pristojnosti neprofesionalne komisije pri vladi.

Ivan Hršak (DeSUS) je kot dobrodošlo novost izpostavil vzpostavitev instituta lokacijske preveritve, prek katerega bo občina lahko prilagodila obliko in velikost območja stavbnih zemljišč na posamični poselitvi, dopustila individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev in izvedbo dopolnilnih posegov v prostor, ali omogočila začasno rabo prostora.

Majcnova je kot novost omenila tudi postopek načrtovanja in dovoljevanja prostorskih ureditev državnega pomena po principu "Vse na enem mestu in v enem postopku". Opozorila je še, da se močan poudarek daje tudi doslej odsotnemu, a ključnemu vidiku strateškega načrtovanja na regionalni ravni. Predlog zakona namreč kot novost prinaša pripravo regionalnega prostorskega plana, ki bo veljal na ravni razvojne regije.

Glede občinskih prostorskih načrtov ni predvidenih bistvenih sprememb. Občinski prostorski načrt torej ostaja, a se bo razbremenil določenih vsebin - strateški del bo prešel v že omenjeni regionalni prostorski plan ali v občinski prostorski plan, ki bo obvezen le za mestne občine, izločila pa se bo tudi vsebina novo vpeljanega odloka o urejanju podobe naselij in krajine.

Z uzakonitvijo odloka o urejanju podobe naselij in krajine predlog zakona namenja pozornost tudi urejanju t.i. negradbenih posegov v prostor, je pojasnila Majcnova. Omogoča se tudi boljše in zgodnejše sodelovanje javnosti in vzpostavlja možnost sodnega varstva glede sprejetih prostorskih izvedbenih aktov ter opredeljuje status nevladnih organizacij, ki na tem področju delajo v javnem interesu, je dejala.

Številne novosti prinaša tudi del zakona, namenjen ukrepom zemljiške politike. Za sedanji sistem urejanja prostora je namreč značilno, da se ga skoraj povsem enači s prostorskim načrtovanjem, torej vnaprejšnjim predpisovanjem rabe prostora, medtem ko nadaljnje gospodarjenje s tako načrtovanim prostorom izostane, sploh pri najbolj ključnem segmentu, stavbnih zemljiščih, je pojasnila ministrica.

Zakon tudi posodablja obstoječe prostorske ukrepe, kot so razlastitev, začasni ukrepi za zavarovanje urejanja prostora in upravna komasacija. Glede predkupne pravice pa občini omogoča njeno uveljavljanje tudi na kmetijskih zemljiščih v območju za dolgoročni razvoj naselja.

Vpeljuje se razvojne stopnje stavbnih zemljišč ter njihovo evidentiranje z namenom pregleda gospodarjenja z njimi, kar naj bi se po besedah Majcnove odrazilo v ustrezni zalogi in ponudbi primerno komunalno opremljenih zemljišč po konkurenčnih cenah.

Z akontacijo komunalnega prispevka se občinam omogoča hitrejšo delno povrnitev stroškov, ki jih imajo s komunalnim opremljanjem zemljišč, lastnike takšnih zemljišč pa spodbuja k čim prejšnjemu začetku gradnje. Predvidena je tudi taksa za neizkoriščena stavbna zemljišča, ki jo je Majcnova označila za nov finančni mehanizem zemljiške politike.

V poslanskih skupinah koalicije so predlog zakona podprli, manj pa so mu naklonjeni v opoziciji. "Ne bom rekel, da je ta zakon strel v koleno, je pa zagotovo strel mimo," je dejal Zvonko Lah (NSi). Kot je pojasnil, ta zakon ne prinaša ničesar, postopki pa bodo še vedno tako dolgotrajni kot doslej, če ne celo daljši.

Predlogu zakona nasprotujejo tudi v SDS, katere poslanec Danijel Krivec ga je ocenil za nedorečenega. Na predlog zakona je že v postopku sprejemanja na vladi kot tudi po sprejetju prišlo več pripomb strokovnih združenj, zbornic, občin in drugih, pripombe ima tudi vrhovno sodišče, ki meni, da je ureditev sodnega varstva zoper prostorske akte oblikovana tako, da bo izvajanje sodnega nadzora v praksi nemogoče, je dejal.