STA novice / Odbor DZ prižgal zeleno luč predlogu zakona za odpravo posledic pozebe

Kot je uvodoma pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša, so ukrepi, ki jih predlaga zakon, usmerjeni v neposredno finančno pomoč najbolj prizadetim in ogroženim kmetijskim gospodarstvom.

Zakon tako po njenih besedah med drugim spreminja rok za vložitev zahteve za odpis ali zmanjšanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na 60 dni po uveljavitvi zakona. Daje tudi podlago za delni ali celotni odpis zakupnin pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

Ministrstvo z namenom razbremenitve finančnih obveznosti kmetij ob tem napoveduje javni razpis za ugodna posojila Slovenskega regionalno razvojnega sklada za obratna sredstva v vrednosti okoli petih milijonov evrov ter posojila sklada za refinanciranje obstoječih kreditov v višini okoli treh milijonov evrov.

Prav tako bo popravljen program razvoja podeželja, tako da bo osnovna stopnja sofinanciranja namakalno-oroševalnih sistemov dvignjena na 50 odstotkov, najvišja pa na 70 oz. 75 odstotkov.

Janko Veber (SD) je v razpravi pozdravil "relativno hitro pripravo zakona", ob tem pa spomnil, da vsi kmetje nimajo dovolj vode za vzpostavitev sistema oroševanja. Kot rešitev zanje je navedel ukrep ventiliranja. Zakon je pohvalila tudi Vojka Šergan (SMC), ki se je sicer zavzela za bolj učinkovit individualen pristop kmetijsko gozdarske zbornice pri obveščanju kmetov.

Tomaž Lisec (SDS) in Zvonko Lah (NSi) sta se medtem zavzela za pripravo sistemske zakonodaje namesto vsakokratnega sprejemanja interventnih zakonov. Kot je poudaril Lisec, bi morala sistemska zakonodaja upoštevati vse, kar upošteva interventna, poleg tega pa še primere slabih praks.

Lah je opozoril, da je bilo povračilo škode ponekod neenakomerno, kar je slikovito predstavil na primeru zemljišča, ki ga ločuje zgolj potok, a je odškodnina za eno stran zemljišča višja, ker ta ni v isti občini kot druga.

Neenotna merila za ocenjevanje škode so bila tudi povod za pripravo enega od dopolnil SDS, s katerim so predlagali, naj se meja za dodelitev pomoči postavi pri 50 namesto 60 odstotkih uničenega pridelka. Vojka Šergan (SMC) je ob tem dejala, da zakon vsebuje nov model ocenjevanja škode, ki predvideva individualni pristop, zato takšno dopolnilo ni potrebno. Odbor ga tako tudi ni izglasoval.

Zavrnil je med drugim tudi dopolnilo SDS, po katerem bi sredstva zagotovili še letos in ne iz proračunske rezerve za prihodnje leto. Kot je pojasnila Strniša, to onemogočajo evropska določila, ki med drugim predpisujejo, da pomoči ni mogoče izplačati pred objavo uradne ocene škode.

Odbor je na končnem glasovanju zakon podprl brez glasu proti, je pa Lisec ob tem izrazil razočaranje, da so nekatera dopolnila zavrnili "zgolj zaradi politične pripadnosti predlagatelja".

Lah je bil medtem kritičen do tega, da avstrijska zakonodaja dopušča nekatere od ukrepov, ki po mnenju ministrstva v Sloveniji niso izvedljivi. Vprašal se je, ali gre res zgolj za sledenje evropskim smernicam ali je v ozadju pomanjkanje politične volje.