STA novice / Predlog o demografskem skladu gre v četrtek v javno razpravo

Demografski rezervni sklad bo po zakonskem predlogu nastal s prevzemom pristojnosti in obveznosti Kapitalske družbe (Kad) z dnem uveljavitve zakona 1. januarja 2018, je na današnjem brifingu z novinarji povedala ministrica Vraničar Ermanova. Zakonski predlog je po njenih besedah koalicijsko usklajen.

Ohranil se bo koncept upravljanja kapitalskih naložb države. Slovenski državni holding (SDH) bo še naprej upravljal z vsemi naložbami, v katerih ima delež tudi demografski sklad. Ta pa bo samostojno upravljal z naložbami v družbah, v katerih ni naložb države ali SDH.

Kad se bo po predlogu postopno v petih letih preoblikoval v pretežno portfeljskega vlagatelja. V petih letih naj bi imel sklad 50 odstotkov finančnih naložb, 30 odstotkov kapitalskih naložb, 20 odstotkov pa naj bi bilo nepremičnin. V to razmerje pa ne štejeta Zavarovalnica Triglav in Modra zavarovalnica.

Kapitalske in finančne naložbe se bodo upravljale v okviru posebnega podsklada, ki ne bo imel pravne subjektivitete, naložbene nepremičnine pa v nepremičninski družbi z omejeno odgovornostjo, ki bo nastala z dokapitalizacijo sklada z nepremičninskim skladom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) in družbo DSU.

Predlog kot dodatne vire sklada določa deset odstotkov kupnin od prodaj naložb države v upravljanju SDH, deset odstotkov dividend od naložb države v upravljanju SDH in 100 odstotkov dividend od naložbe države v Zavarovalnici Triglav. Država sicer trenutno neposredno še nima v lasti te naložbe. Vendar je v zakonodajnem postopku predlog dopolnitev zakona o SDH, po katerem bodo v last države postopno prešle strateške in pomembne naložbe SDH, tudi 28-odstotni delež v Zavarovalnici Triglav.

Delež Zpiza v Zavarovalnici Triglav v višini 34 odstotkov se bo neodplačno prenesel na demografski sklad v mesecu dni od uveljavitve zakona.

Sklad bo do vključno leta 2020 v Zpiz vsako leto nakazal 50 milijonov evrov ali manj, pač glede na potreben znesek za usklajevanje pokojnin. Nato pa se bo začela 20-letna doba akumulacije, ko sklad ne bo nakazoval sredstev v Zpiz. Po dobi akumulacije bo vsako leto nakazoval 90 odstotkov prihodkov iz upravljanja lastnega premoženja.

V primeru donosov v višini treh, petih in osmih odstotkov ter ob upoštevanju izhodiščne vrednosti premoženja Kada v letu 2015, ki je znašala 931 milijonov evrov, bi kapital demografskega sklada v letu 2040 znašal okvirno 3,7, 5,4 oziroma 9,9 milijarde evrov. Povprečna letna vplačila v pokojninsko blagajno pa bi v obdobju od leta 2040 do 2060 znašala okvirno 115, 272 oziroma 760 milijonov evrov. Cilj ministrstva je, da se doseže vsaj osemodstotni donos.

Nadzorni svet sklada bo imel devet članov, ki jih bo imenovala vlada. Ministrstvu za finance bo predlagalo tri kandidate, ministrstvo za delo dva, po enega pa Zveza društev upokojencev Slovenije, Mladinski svet Slovenije ter delodajalci in delojemalci iz Ekonomsko-socialnega sveta.

Sklad bo moral svoje letno poročilo vsako leto posredovati komisiji DZ za nadzor javnih financ, njegovo poslovanje pa bo vsako leto pregledovalo računsko sodišče.