STA novice / Predlog gradbenega zakona v nadaljnji postopek

Poslanci so se strinjali, da veljavni zakon o graditvi objektov, katerega bo gradbeni zakon nadomestil, ni izpolnil ciljev in pričakovanj, zato je prenova področja potrebna.

Pozdravili so predvidene novosti, med drugim da bodo lahko investitorji na upravnih enotah dobili predodločbo glede skladnosti s prostorskimi akti in drugimi predpisi, ki bo v nadaljnjem postopku zavezujoča, da bo gradbeno dovoljenje mogoče pridobiti na podlagi formalno manj obsežne dokumentacije in da ga bo mogoče pridobiti tudi v skrajšanem postopku, če bo investitor predložil vsa potrebna mnenja. Po novem predvidoma ne bo več treba pridobiti gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov in za začasne objekte.

Gradnja, za katero je potrebno gradbeno dovoljenje, se bo zaključila z uporabnim dovoljenjem. To bo sicer pri vseh objektih, razen pri zahtevnih objektih in objektih z vplivi na okolje, mogoče nadomestiti z izjavami projektanta, vodje gradnje in izvajalca, da objekt izpolnjuje vse predpisane zahteve in da je evidentiran.

Strinjali so se tudi z namero o okrepitvi nadzora. Več možnosti za učinkovit nadzor naj bi dala uvedba obveznosti prijave začetka gradnje, pri kateri bo treba predložiti projekt za izvedbo ter o začetku del seznaniti inšpekcijo in upravne organe, poleg tega naj bi bila zagotovljena večja aktivnost nadzornika gradnje. Občinske inšpekcije bodo po predlogu pristojne za nadzor gradnje objektov, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje.

Predlog, da bosta za gradnje, pri katerih je potrebno tudi okoljevarstveno soglasje, po novem postopka izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja integrirana v en postopek, je naletel na večinsko odobravanje, zadržani pa so bili v ZL, med drugim zaradi napovedanih sprememb pri okoljevarstvu.

Poslanci so pozdravili tudi predvideno možnost legalizacije neproblematičnih nedovoljenih gradenj - za objekte, ki so starejši od 20 let, bo predvidoma mogoče pridobiti dovoljenje za objekt daljšega obstoja, mlajše objekte pa bo mogoče v petih letih legalizirati po postopkih, ki so veljali v času gradnje - so pa pri tem v NSi menili, da bi bil za to potreben poseben zakon.

Glede pripomb stroke in občin so v poslanskih skupinah dejali, da bo mogoče predlog v nadaljnjem postopku z dopolnili izboljšati.

Novi zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, s katerim bodo regulacijo te dejavnosti in poklicev iz sedanjega zakona o graditvi objektov izločili v poseben zakon, med drugim predvideva opredelitev reguliranih poklicev pooblaščeni arhitekt, pooblaščeni inženir, pooblaščeni krajinski arhitekt in pooblaščeni prostorski načrtovalec ter pogojev za opravljanje dejavnosti in pridobivanje licenc.

Poslanci so med drugim opozorili na morebitno nelojalno konkurenco, saj bo po predlogu v Sloveniji pogoj za te poklice izobrazba druge bolonjske stopnja, medtem ko je v nekaterih državah, katerih podjetja konkurirajo na slovenskem trgu, zahtevana stopnjo nižja izobrazba. Izpostavljali so tudi, da so krajinski arhitekti potisnjeni na stranski tir.

V nadaljnji postopek DZ bosta tako šla dva od treh zakonov v paketu prenove prenove gradbene in prostorske zakonodaje. Tretji, predlog novega zakona o urejanju prostora, ki je po mnenju nekaterih poslancev najpomembnejši, bo na poslanske klopi prišel na eni prihodnjih sej, saj ga je vlada zaradi dodatnih usklajevanj potrjevala pozneje kot danes obravnavana zakona.