Portal TFL

STA novice / Na podnebni konferenci COP 31 brez zaključnega dogovora (dopolnjeno)

nedelja, 22.11.2026

Antalya, 22. novembra (STA) - Potem ko so Evropska unija in več držav na podnebni konferenci v Antalyi (COP 31) izrazile nasprotovanje vsebini zaključnega dogovora, je predsedujoči konferenci Murat Kurum potrdil, da soglasje o dokumentu tako ni bilo doseženo. Organizatorji konference so sporočili tudi, da novega osnutka zaključnega dogovora ne bodo oblikovali.

"Storili smo vse, kar je bilo v naši moči. Nikomur nismo vsiljevali tega besedila, prav tako nismo postavljali ultimatov v smislu 'vzemite ali pustite'. Jasno je, da so v tej dvorani države, ki dokumentu nasprotujejo. Priznavamo, da o njem ni bilo soglasja, zato odločitve niso bile sprejete," je po burni razpravi na zaključni plenarni seji naznanil Kurum.

Nasprotovanje besedilu, ki so ga danes pogajalci dobili na mizo, so poleg EU doslej izrazili tudi Velika Britanija, Marshallovi otoki, Norveška, Panama, Vanuatu in Belize.

Besedilo med drugim ne omenja fosilnih goriv, kar je za EU nesprejemljivo. "Želimo uradno ugovarjati Antalyskemu paktu, saj ta ni dorasel trenutnim razmeram. Izražamo globoko razočaranje nad osrednjim sklepom v času, ko svet nujno potrebuje ukrepanje," je med razpravo v imenu EU izpostavil irski minister za podnebje Darragh O'Brien.

Britanska ministrica za energijo Miatta Fahnbulleh je izrazila obžalovanje, da letošnja pogajanja niso prinesla potrebne ambicioznosti. "Ta konferenca si je prizadevala soočiti se z neprijetnimi resnicami - da bo globalno segrevanje preseglo mejo 1,5 stopinje Celzija in da moramo nujno ukrepati, da bi to ustavili (...). Izjemno razočaranje je, da nam to ni uspelo," je poudarila.

Je pa zagotovila, da država ostaja zavezana pospeševanju prehoda od fosilnih goriv, podpiranju prehoda na čisto energijo in izboljšanju dostopa do finančnih sredstev za prilagajanje na podnebne spremembe.

Da ne more pristati na zaključni sporazum, pa je sporočila tudi Panama. Kot je poudarila njihova predstavnica, trenutno ni "čas za polovičarske odločitve". Ob tem je izpostavila več spornih točk v besedilu, med drugim vključitev tehnologij za zajemanje in shranjevanje ogljika. Panama je sicer že v četrtek zagrozila z uporabo veta, če zaključni dogovor konference med drugim ne bi vključeval zahtev omejitve proizvodnje fosilnih goriv.

Da ne bodo pristali na sprejetje "lažnih rešitev in izid, ki ogroža našo varnost", so sporočili tudi Marshallovi otoki. "Naše potrebe so ogromne, vrzel pa se le še povečuje. Ljudje umirajo, morska gladina narašča," je opozorila njihova predstavnica. Dodala je, da bodo na podnebno konferenco prišli znova in nadaljevali delo. "Vendar tega besedila ne moremo sprejeti. To bi bila izdaja prebivalcev Marshallovih otokov," je sklenila.

V razpravi se je oglasila sicer redkobesedna Savdska Arabija ter branila vključitev tehnologij zajemanja, uporabe in shranjevanja ogljika v zaključni dogovor. Obenem je zavrnila očitke nekaterih držav, da gre za "zeleno zavajanje". "Ali gre pri Medvladnem odboru za podnebne spremembe (IPCC) za 'zeleno zavajanje?" se je v nagovoru prisotnih vprašal predstavnik države in dodal, da je IPCC jasno navedel, da bodo te tehnologije v prihodnosti potrebne. "Če so podnebne spremembe, kot so nekateri danes izpostavili, tako pomembne, potem ni smiselno, da se konkretne rešitve umikajo z mize," je bil jasen.

Določene pomisleke glede vsebine zaključnega dokumenta je izrazila tudi Kitajska, a vseeno izrazila podporo dokumentu, da bi podprla nadaljnji napredek v podnebnih pogajanjih.

Razočaranje nad nedoseženim soglasjem glede zaključnega dogovora pa je medtem izrazil Fidži. Kot je dejala njihova ministrica za podnebje Lynda Tabuya, se je avstralski podnebni minister Chris Bowen, ki je vodil podnebna pogajanja, trudil po svojih najboljši močeh. "Neuspeh, do katerega je prišlo, ni breme, ki bi ga morali nositi sami. To je odgovornost vseh vpletenih strani," je bila jasna.

Med potekom plenarne seje so se v ozadju pojavila tudi ugibanja o končnem izidu letošnjih podnebnih pogajanj. Vendar je predsedstvo konference nato potrdilo, da novega osnutka zaključnega dogovora ne bo pripravilo in dalo na vpogled sodelujočim državam na COP 31.

"Žal nam ni uspelo doseči dogovora o krovnem sklepu, kar je veliko razočaranje. Če pogledamo na potek pogajanj, so imele številne države, ki so delovale v dobri veri, glede nekaterih ključnih vprašanj zelo jasno postavljene 'rdeče črte'. Kljub številnim poskusom pa teh ni bilo mogoče uskladiti," je v izjavi novinarjem dejal Bowen.

Pojasnil je, da je bila ena ključnih spornih točk povezana prav z besedilom o prehodu od fosilnih goriv. "Glede tega smo poskušali najti ravnovesje, vendar na koncu to ni bilo dovolj," je priznal. Dodal je, da so nekatere države vztrajale pri tem, da bodo vložile veto, če bodo fosilna goriva omenjena v zaključnem dogovoru.

Zaradi podaljšanja COP 31 za več kot 44 ur od predvidenega zaključka v petek pozno popoldne je letošnja podnebna konferenca prevzela tudi status najdaljše v zadnjih 30 letih. Do sedaj je ta naziv nosil COP 25, ki je potekal v Madridu.