STA novice / Pred vrati kampanja za referendum o interventnem zakonu (ozadje)

Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. V DZ je bil sprejet 11. maja, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS. Po oceni političnih analitikov je v pomembni meri služil utrjevanju vezi med strankami bodoče vladajoče koalicije oz. parlamentarne večine, ki jo zagotavlja Resnica.

Zakon v luči grozeče energetske krize vključuje znižanje DDV za osnovna živila in možnost začasnega znižanja DDV za del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke.

Poleg tega odpravlja prepoved dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih, uvaja avtomatično upokojevanje in možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine ter ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike. Na področju stanovanj prinaša nižjo obdavčitev najemnin in začasno odstopa od predvidenega omejevanja kratkoročnega oddajanja.

Za avtorje in podpornike zakon za razvoj, za nasprotnike zakon za razkroj

Avtorji in podporniki zakona poudarjajo, da zakon predstavlja uvod v novo razvojno pot Slovenije, potem ko je v letih prejšnje konkurenčnost slovenskega gospodarstva padala, poslovno okolje pa se je zaradi gospodarstvu neprijazne ekonomske politike vztrajno slabšalo. Šlo naj bi tako za prvi korak k razbremenitvi dela in gospodarstva, da bodo podjetja ostala konkurenčna, ljudje pa motivirani za delo in podjetništvo.

Zakon so pričakovano takoj podprle vse delodajalske organizacije. V ukrepih vidijo odgovoren prvi korak k razvojnemu preboju države. Pozdravljajo zlasti kapico na socialne prispevke.

Zakon pa bi, tako v vrstah predlagateljev in delodajalskih združenjih, pozitivno vplival ne le na gospodarstvo, temveč na vse prebivalce Slovenije. V tej luči izpostavljajo možnost znižanja DDV na del energentov in nižji DDV za nekatera osnovna živila. Prepričani so, da podjetja davčne razbremenitve s tega naslova ne bi prelila v svoje zaslužke, kar je glavna kritika nasprotnikov.

Prav tako so zakonu naklonjeni v zdravniških organizacijah, saj da je nujen za stabilnost zdravstvenega sistema in dostopnost zdravstvenih storitev. Pohvala sobodajalcev pa gre v prvi vrsti začasni zamrznitvi zakona o gostinstvu, s tem pa tudi omejitev oddajanja v turističnih krajih.

Sindikati so medtem zakon pričakali na okopih. Čeprav bi določene rešitve, predvsem ko gre za znižanje DDV, ob ustreznih varovalkah tudi sami lahko podprli, pa zakona, kot je bil sprejet, ne vidijo kot zakon za razvoj, temveč kot zakon za razkroj Slovenije.

V Sloveniji ni izrednih razmer, ki bi terjale interventni zakon, z interventnimi zakoni pa se tudi ne izvaja trajnih sistemskih rešitev, opozarjajo. Predlagateljem tudi ne verjamejo, da bi zakon zaradi pozitivnih dinamičnih učinkov na gospodarsko rast in potrošnjo ustvaril zgolj 571 milijonov evrov javnofinančnega izpada.

Opozorila fiskalnega sveta

Pritrditev so dobili od fiskalnega sveta. Ta je v svoji oceni opozoril, da bi uveljavitev zakona lahko trajneje poslabšala javnofinančni položaj države. Ukrepi bi sicer verjetno res spodbudili višjo gospodarsko rast, a povratni učinki tega na javne finance tudi po 10 letih ne bi v celoti nadomestili ocenjenega neposrednega poslabšanja javnofinančnega salda.

Fiskalni svet tako ocenjuje, da bi samo v letu 2027 uveljavitev zakona javnofinančni primanjkljaj povečala za okoli 1,2 milijarde evrov oz. okoli 1,5 odstotka napovedanega BDP, trajno pa za okoli 0,7 odstotka BDP. Vse to bi tako, kot opozarjajo nasprotniki, terjalo ukrepe za izrazite posege v javne izdatke, ki jih proračunska predloga za naslednji dve leti konkretno še ne vsebujeta.

Minister za finance Andrej Šircelj in državna sekretarka Kristina Štebljaj bosta sicer danes na novinarski konferenci predstavila finančne učinke razvojnega zakona ter stanje in razvoj javnih financ.

Zakon ob sindikatih in več nevladnih organizacijah, ki so zaradi tega deležni ostrih kritik in napadov iz koalicijskih vrst, odločno zavračajo tudi v opoziciji. Na obsežne posledice za pokojninsko in zdravstveno blagajno opozarjajo v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Do referenduma prek ustavnega sodišča

Sindikati so pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma v DZ vložili že sredi maja. Pod njo se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, kar je bistveno preseglo zahtevanih 2500 podpisov.

DZ je nato konec maja sprejel sklep o nedopustnosti referenduma. Glavni argument parlamentarne večine je bil, da v skladu z ustavo referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah, ki jih interventni zakon ureja v pomembnem delu.

Sindikati, ki so menili, da je pri zakonu prišlo do zlorabe t. i. omnibus tehnike, ko se z enim zakonom posega v več zakonskih besedil, so se junija obrnili na ustavno sodišče.

To je v odločbi, objavljeni v začetku avgusta, sklep DZ o nedopustnosti referenduma razveljavilo. Presodilo je namreč, da v primeru, ko zakon vsebuje tudi vsebine, ki se ne nanašajo na področja, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, pri tem pa te ne pomenijo minimalnega dela zakona in urejajo pomembna vprašanja, tak zakon kot celota ni zakon v smislu ustavne prepovedi referenduma. Precedenčna odločitev sodišča je bila deležna kritik iz vrst koalicijske večine in različnih ocen stroke.

Sindikati so po tistem, ko je ustavno sodišče referendumu odprlo pot, zbrali nekaj manj kot 43.000 overjenih podpisov in tako presegli zahtevano mejo 40.000. DZ je za datum izvedbe referenduma določil 6. december. To bo tako že drugo referendumsko odločanje v enem mesecu po referendumski nedelji 11. oktobra. Če bodo tudi tokrat naknadni zakonodajni referendum spremljali trije posvetovalni referendumi, ki jih predlaga koalicija, bo moralo biti v DZ odločeno do konca tedna.

Pričakovati je ostro in vročo kampanjo za in proti zakonu, ki pa dejansko v javnosti traja že kar nekaj časa. Zakonske rešitve je ob razpisu referenduma podprla tudi vlada, saj da vsebuje koristne rešitve za dolgoročni razvoj države. Ministrski zbor pri tem poudarja, da je treba zakon presojati celovito, ob upoštevanju vseh njegovih neposrednih in posrednih učinkov.

Koalicija na čelu s premierjem Janezom Janšo v referendumsko potrditev zakona obenem vlagata precej političnega kapitala, njeni predstavniki pa že pred uradnim začetkom kampanje v svojih javnih nastopih in zapisih stopajo v bran potrditvi zakona, ki da nikomur ničesar ne jemlje, ampak vsem daje.

Janša pri tem referendumsko odločanje označuje kot preizkus zrelosti volivcev in odločitev o tem, ali bo gospodarstvo dobilo pogoje, v katerih bo lahko konkurenčno in bo s tem dovolj denarja za blaginjo za vse, ali pa bo Slovenija še naprej razvojno stagnirala, kar da se na podlagi podatkov o dohitevanju povprečne razvitosti EU dogaja od leta 2008 do danes.

Referendumska opravila

Referendumska kampanja, ki se bo začela v petek, bo potekala do 4. decembra, ko bo ob polnoči nastopil volilni molk. Organizatorji referendumske kampanje morajo do 10. novembra odpreti posebne transakcijske račune.

Predčasno glasovanje bo potekalo 1., 2. in 3. decembra od 7. do 19. ure. Rokovnik za izvedbo referenduma, ki ga je v četrtek sprejela Državna volilna komisija, ureja tudi način glasovanja po pošti.

Referendumsko vprašanje se bo glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je sprejel DZ na seji 11. maja 2026?"