STA novice / Posledice morebitnega zadržanje zakona o lokalnih volitvah med volilnimi opravili še nejasne

Spremembe zakona, s katerimi je DZ med drugim odvzel volilno pravico državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, je DZ z glasovi poslancev koalicije in Resnice sprejel sredi junija.

Ker so nasprotniki sprememb sprva predlagali, da bi o njih državljanke in državljani odločali na zakonodajnem referendumu, so se uveljavile šele ta teden, potem ko so pobudniki zakonodajnega referenduma od pobude odstopili.

V ponedeljek, ki je določen za dan razpisa volitev in bodo začeli teči roki za volilna opravila, bo ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo na svojih spletnih straneh objavilo število volilnih upravičencev. V tem številu, kot so pojasnili na omenjenem ministrstvu, v skladu z veljavnim zakonom državljani tretjih držav ne bodo vključeni, razen v primeru začasnega zadržanja izvajanja zakona.

Na število volilnih upravičencev pa je vezano tudi število podpisov podpore za vložitev kandidatur za župana in za občinski svet. Zahteva se namreč najmanj odstotek od števila volivcev v volilni enoti na dan razpisa volitev, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.

Določanje kandidatur in zbiranje podpisov podpore se začenja že v ponedeljek, izteče pa se 15. oktobra, torej čez mesec dni. Ustavno sodišče bi utegnilo v tem času zakonsko spremembo zadržati, torej se teoretično lahko pravila spremenijo že medtem, ko čas za vlaganje kandidatur s podpisi volivcev že teče.

Državljanov tretjih držav, ki so z uveljavitvijo novele izgubili volilno pravico, je okoli 100.000. Na vprašanje, kaj bi pomenila sprememba števila volivcev, če bi ustavno sodišče izvajanje sprememb zakona zadržalo in ali bi lahko to vodilo do kakšnih težav, so na ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj odgovorili, da težko predvidijo, kako in kdaj bo odločilo ustavno sodišče, od tega pa so odvisna nadaljnja dejanja državnih organov.

Več pravnih strokovnjakov je v medijih že opozorilo, da bi v primeru zadržanja zakona lahko prišlo do zmede. Ustavni pravnik Franc Grad je za Radio Slovenija denimo pojasnil, da sprejeti zakon formalno velja, če pa kasneje zaradi morebitne neustavnosti določenih členov več ne bo, lahko to povzroči veliko zmedo, vzbudi pa lahko tudi dvome o legitimnosti volitev.