STA novice / Odbor DZ prikimal predlogu novele zakona o preprečevanju pranja denarja

Državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Papež je povedal, da predlog zakona zagotavlja prenos evropske zakonodaje na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. "Predlagane rešitve omogočajo učinkovitejše sodelovanje med nacionalnimi in evropskimi organi pri odkrivanju finančnega kriminala, hkrati pa se zagotavlja ravnovesje med preglednostjo dejanskega lastnika ter varstvom osebnih podatkov in zasebnosti posameznikov," je dejal.

Brezplačen dostop do podatkov iz registra Ajpesa bodo imeli poleg nacionalnih organov po novem tudi organi EU, kot sta Evropsko javno tožilstvo in Evropski urad za boj proti goljufijam. Predlog ureja tudi dostop do registra s strani fizičnih in pravnih oseb. "Trenutno je omejen nabor glede tega, kdo lahko vstopa v register, zdaj bo to urejeno na način, da bodo lahko vstopale tudi določene kategorije, ki bodo izkazale pravni interes," je poudaril Papež. Kot primer je navedel medijske družbe in novinarje.

Predlog novele določa tudi primere, ko se podatkov o dejanskih lastnikih ne bo razkrilo, kadar bi to lahko zanje pomenilo nesorazmerno tveganje.

Zakonodajnopravna služba DZ je do nekaterih določb kritična. Njena predstavnica je opozorila, da zakonodajni predlog kljub predlaganim koalicijskim dopolnilom ostaja "sporen z ustavnopravnega vidika in notranje neskladen". Med drugim je izpostavila ureditev, po kateri zoper odločbo upravljavca registra ni možna pritožba, ampak je dopusten samo upravni spor.

Papež je medtem odvrnil, da je veljavna ureditev ustrezna, sorazmerna in skladna z ustavnim redom. "Tega se ni dotikalo že tudi v prejšnji noveli," je pripomnil.

Člani odbora so potrdili tudi predlog novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Maja Hostnik Kališek, se z njim do 31. januarja 2028 podaljšuje prehodno obdobje, v katerem se pri ugotavljanju gmotnega položaja vlagatelja v skladu z zakonom, ki ureja pravice iz javnih sredstev, in pa z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, še naprej uporabljajo podatki o nepremičninah in njihovih vrednostih, evidentirani na dan 26. marca 2020.

V skladu z veljavno ureditvijo bi moralo namreč pristojno ministrstvo do konca letošnjega julija preveriti ustreznost premoženjskih cenzusov in prilagoditi zakonodajo s področja pravic iz javnih sredstev ažurnim vrednostim nepremičnin. "Izkazalo se je, da zaradi obsega potrebnih vsebinskih in informacijskih prilagoditev tega ne bi bilo mogoče dokončati do konca julija, ko se izteče trenutno prehodno obdobje. Predlog novele zakona zato preprečuje nastanek položaja, v katerem bi morali centri za socialno delo odločati na podlagi novih podatkov brez ustrezno prilagojenih informacijskih rešitev in na podlagi zastarelih premoženjskih cenzusov," je pojasnila Hostnik Kališek.

Do vnovičnega podaljšanja roka je bil kritičen poslanec Svobode Klemen Boštjančič, ki zadevo razmeroma dobro pozna, saj je v prejšnjem mandatu temu kot minister za finance že dvakrat nasprotoval. "Z novim podaljšanjem se ohranja ureditev, za katero menim, da je napačna, torej da se za približno 30.000 upravičencev še naprej uporablja več let stare vrednosti nepremičnin, čeprav vsi vemo, da te vrednosti nimajo nič več skupnega z realnimi vrednostmi (...) To v praksi pomeni, da so nekateri upravičenci obravnavani ugodneje od drugih, in to zgolj zato, ker država ni uspela pravočasno opraviti svojega dela," je posvaril.

Podaljšanje prehodnega obdobja za leto in pol je medtem zagovarjal državni sekretar na ministrstvu za demografijo Tomislav Nemec. Dejal je, da so razlogi za določitev te časovnice predvsem vsebinski, saj je dela, ki ga je treba opraviti in ni bilo opravljeno v prejšnjem mandatu, razmeroma veliko. Ob tem je med drugim izpostavil preverjanje ustreznih premoženjskih cenzusov, ponovno ovrednotenje načina upoštevanja posameznih vrst nepremičnin ter prilagoditev pravne podlage za pridobivanja podatkov iz evidenc Geodetske uprave Slovenije.

Poslanci so opravili tudi drugo obravnavo predloga novele o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij, s katero se v zakonodajni red prenaša direktiva EU. Papež je pojasnil, da bodo morale borznoposredniške družbe pri upravljanju tveganj spremljati tudi tveganje koncentracije izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank, ki so tisti subjekti oz. finančne institucije, ki stopijo med kupca in prodajalca ter imajo pomembno vlogo pri delovanju finančnih trgov. Obenem se s predlogom novele zagotavlja ustrezen nadzor Agencije za trg vrednostnih papirjev na tem področju.

DZ ima predloge vseh treh novel zakonov na dnevnem redu izredne seje v sredo.