STA novice / Komisija DZ za peticije prekinila sejo zaradi nestrinjanja SDS s predsednico Novak

Predsednica komisije Novak iz Svobode je na današnji seji dejala, da komisija DZ lahko po poslovniku DZ glasuje o sklepih, ki so povezani z dnevnim redom. Predlagani sklep, s katerim bi vlado pozvali k pripravi sprememb zakona o varstvu pred diskriminacijo, po katerih bi se institut Zagovornika načela enakosti organizacijsko umestil v okvir Varuha človekovih pravic, pa sodi na odbor DZ za pravosodje, ne na komisijo DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti, je dejala Novak.

Vendar se poslanka SDS Anja Bah Žibert ni strinjala z njenim stališčem in je vztrajala, naj člani komisije glasujejo o predlaganem sklepu, ki je po njenem prepričanju povezan z dnevnim redom današnje seje. Novak pa je ostala neomajna in je sejo prekinila. Dan nadaljevanja bo objavljen kasneje.

Ne samo predlagani sklep, ampak tudi celotna današnja seja, sicer namenjena obravnavi Zagovornikovega poročila, se je vrtela predvsem okoli vprašanja, ali naj Zagovornik ohrani obstoječo organiziranost ali naj preide pod Varuha.

Žibert meni, da je treba pogledati bolj racionalne oblike Zagovornikove organiziranosti. Izrazila je prepričanje, da bi bilo v primeru, če bi organizacijsko prešel pod Varuha, sodelovanje med obema institucijama lahko tesnejše. Nikakor pa pri tem ne gre za ukinjanje Zagovornika, je zagotovila.

Zagovornik Miha Lobnik pa je danes znova tako kot že v sredo na svoji novinarski konferenci spomnil, da je bila Slovenija leta 2015 tik pred tožbo Evropske komisije, ker po 10 letih članstva v EU ni prenesla v svoj pravni red direktiv, ki so predpisovale tako vrsto dejavnosti, kot jo zdaj opravlja Zagovornik. S sprejetjem zakona o varstvu pred diskriminacijo leta 2016 pa je bilo poskrbljeno, da je izpolnila svoje članske obveznosti.

Slovenija se je takrat od možnih evropskih modelov tudi po priporočilu Evropske komisije po njegovem pojasnilu odločila, da ustanovi samostojno institucijo Zagovornika.

Ustrezno je, da ima država delno razpršenost nadzornih mehanizmov, je danes poudarila varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek. Slovenija pri tem po njenih besedah velja za vzoren sistem. Kot je poudarila, se je Zagovornik vzpostavil kot dobro delujoča institucija. Veljavna ureditev deluje, je prepričana.

V razpravi članic in članov komisije je predsednica Novak ocenila kot škodljivo, če bi se Varuh in Zagovornik združila. Po besedah poslanke Levice in Vesne Nataše Sukič pa je bil Zagovornik ustanovljen, ker se pokazalo, da formalna institucija brez dejanske neodvisnosti ne zadostuje. Varuh in Zagovornik sta dve dopolnjujoči instituciji, saj Varuh nadzira spoštovanje človekovih pravic v javnem sektorju, Zagovornik pa tudi v zasebnem, je izpostavila.

Poslanka Demokratov Ana Cajhen je v razpravi opomnila, da Zagovornikovo delo v javnosti ni dovolj prepoznano. Poslanka trojčka NSi, SLS in Fokus Marjeta Šmid pa se je pri vprašanju enakih možnosti zlasti osredotočila na področje duševnega zdravja. Tu pogreša enake možnosti zlasti za otroke. Pedopsihiatrov in drugih specialistov, ki bi se ukvarjali z njimi, je namreč premalo, je izpostavila.

Iz Zagovornikovega poročila za lani izhaja, da je pomoč nudil 588 ljudem, ki so menili, da so diskriminirani. V 76 postopkih ugotavljanja diskriminacije, ki jih je zaključil lani, pa je diskriminacijo ugotovil v 13 zadevah. Lobnik je poročilo Zagovornika danes predstavljal zadnjič, saj se mu že drugi mandat izteče oktobra.