STA novice / Računsko sodišče: Več javnih zavodov zunanjega izvajanja podpornih dejavnosti ni utemeljilo s celovito analizo stroškov

V reviziji, ki se nanaša na leto 2022, so preverjali učinkovitost zagotavljanja izbranih podpornih dejavnosti, kot so čiščenje, varovanje, pranje perila, pravne storitve in storitve odnosov z javnostmi. Po ugotovitvah računskega sodišča Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana pri tem ni bilo učinkovito, medtem ko so bili Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana, Splošna bolnišnica Celje, Zdravstveni dom (ZD) Ljubljana ter Biotehniška in Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani delno učinkoviti.

Javni zavodi odločitev o oddaji storitev v zunanje izvajanje praviloma niso utemeljili s celovitimi analizami stroškov ter drugih prednosti in slabosti. Pri izbiri izvajalcev delovno intenzivnih storitev nekateri sploh niso uporabili socialnih meril, večinoma pa so jih določili tako, da niso vplivala na izbiro izvajalca, so navedli na računskem sodišču. Po njihovih navedbah večina tudi ni redno preverjala morebitnega nespoštovanja delovne in socialne zakonodaje.

"Zbirno poročilo kaže, da stroški zunanjega izvajanja naraščajo, zakon o javnem naročanju pa ni dovolj spodbudil socialno odgovornega naročanja, zato bo treba za dosego tega cilja poiskati (še) druge načine," so sporočili z računskega sodišča.

Kot so zapisali v zaključku revizije, večina revidiranih javnih zavodov ni sistematično in na podlagi konkretnih podatkov proučila vseh prednosti in slabosti zunanjega izvajanja posamezne podporne dejavnosti, čeprav so zlasti storitve čiščenja in varovanja oddajali v zunanje izvajanje že več kot 15 let. Glede naraščanja stroškov pa so navedli, da so "stroški storitev čiščenja in varovanja v revidiranih javnih zavodih v letu 2025 glede na leto 2022 v povprečju narasli za med 15 in 20 odstotki, narasli so tudi stroški izvajalcev storitev pranja perila".

Storitve odnosov z javnostmi so po navedbah računskega sodišča do zaključka revizije obravnavani javni zavodi začeli izvajati sami, medtem ko so pravne storitve tiste, katerih stroški so po obdobju, na katero se revizija nanaša, kljub opozorilom računskega sodišča najbolj narasli, in sicer v Splošni bolnišnici Celje za 27 odstotkov, v UKC Ljubljana pa kar za 230 odstotkov. Edini od revidiranih javnih zavodov, v katerem stroški vseh navedenih storitev, oddanih v zunanje izvajanje, (skorajda) niso naraščali, je bil ZD Ljubljana, so dodali.

Kljub temu da javni zavodi razlogov, ki so jih navajali kot utemeljitev svojih odločitev za zunanje izvajanje podpornih dejavnosti, večinoma niso podkrepili s konkretnimi podatki, pa se po mnenju računskega sodišča velja strinjati, da na odločitev za zunanje izvajanje storitev varovanja, na področju zdravstva pa tudi čiščenja, vplivajo (pre)podrobna normiranost in strogi pogoji za izvajanje dejavnosti, kar daje prednost specializiranim izvajalcem teh dejavnosti.

Prav tako so stroški vzpostavitve lastne pralnice po navedbah računskega sodišča takšni, da jih javni zavodi brez (so)financiranja ustanovitelja praviloma ne zmorejo kriti, dodaten problem pri tem pa predstavlja tudi pomanjkanje prostora. V primeru UKC Ljubljana se je kot utemeljen razlog izkazalo tudi pomanjkanje ustreznega kadra na trgu dela, so dodali.

Višina finančnih prihrankov, ki so jih javni zavodi kot razlog navajali pavšalno, ni nujno izrazita, še nižja pa bi bila, če bi bili v stroškovnih analizah ustrezno upoštevani socialni elementi.

Omejitev zaposlovanja, ki so jih kot razlog navajali javni zavodi s področja kulture in visokega šolstva, pa na računskem sodišču v reviziji niso prepoznali kot relevanten razlog, saj so pred letom, na katero se nanaša revizija, v zakonodaji obstajale možnosti za dodatno zaposlovanje delavcev, vendar jih javni zavodi niso izkoristili.

Kot so navedli, so zavodi izpostavili, da niso nikoli prejeli usmeritev oziroma spodbud glede prednostnega izvajanja storitev čiščenja in varovanja z lastnimi viri bodisi od matičnega ministrstva oziroma univerze bodisi od ustanovitelja. Računsko sodišče je ugotovilo, da je ministrstvo za javno upravo naročilo SWOT analizo možnosti zaposlitve čistilk/čistilcev v organih državne uprave ter izdelalo študijo o odpravi prekarnosti pri izvajanju čistilnih storitev na ministrstvih, zato bi bilo po mnenju računskega sodišča smiselno, da bi na tej podlagi pripravilo vsaj splošne usmeritve za izdelavo tovrstnih analiz za vse proračunske uporabnike.