STA novice / Omilitev pogojev za napotovanje delavcev v prevozništvu čez sito odbora DZ

Kot je danes dejal prvopodpisani pod predlogom, Miha Lamut, zastavljene spremembe izhajajo iz zaznanih težav v praksi. "Če želimo, da podjetja spoštujejo zakon, morajo biti zakonodajni postopki in zakonske omejitve izvedljivi. Prekomerna birokracija ne prispeva k večji zaščiti delavcev, ampak pogosto ustvarja pravno negotovost, ki definitivno ne prispeva k uspešnosti," je menil.

Predlog ne zmanjšuje standardov zaščite delavcev in delavcem ne jemlje ničesar, je zatrdil. "Poudarjam pa, da socialni damping ni sprejemljiv, kot ni sprejemljivo to, da zdaj zakon otežuje zakonito poslovanje tistim podjetjem, ki so odgovorna in ki odgovornost nosijo v svojem poslovanju. Kot družba moramo in smo sposobni držati ravnotežje med svobodno gospodarsko pobudo na eni in zaščito socialnih pravic na drugi strani. To nista dve nasprotji, ampak je to temelj evropskega modela," je izpostavil.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je spomnil, da je bil aktualni zakon o čezmejnem izvajanju storitev usklajen v socialnem dialogu. Ker so delodajalci nasprotovali, da pristojni pred izdajo potrdil A1 preverijo, ali podjetja izpolnjujejo pogoje po področni evropski direktivi, kar da bi trajalo predolgo, so se socialni partnerji dogovorili za nacionalni pogoj, po katerem se pridobitev A1 onemogoči hujšim in večkratnim kršiteljem delovne in davčne zakonodaje, je povzel.

Predlaganih sprememb zakona ne podpira, ker da odpravljajo "danes edino učinkovito sankcijo za kršitve delovnega časa voznikov v mednarodnem transportu". V tej luči gre po njegovih besedah za vprašanje, "ali si želimo voziti po cestah, po katerih težka tovorna vozila s priklopnikom vozijo vozniki s 60- ali 70-urnim tedenskim delovnikom in 13 urami nočne vožnje brez odmora".

Vrsto pripomb je nanizala tudi Sladjana Ješić iz zakonodajno-pravne službe DZ. Kot je povedala, predlagane spremembe posegajo v sam koncept ureditve, saj kršitve
delovnega časa v dejavnosti mednarodnega cestnega prevoza izvzemajo iz sistema preverjanja pogojev za čezmejno izvajanje storitev. Po njenih besedah tudi ni utemeljena nesorazmernost veljavne ureditve, prav tako pogrešajo podrobno analizo učinkov.

V komisiji državnega sveta za delo so podporo predlogu odrekli kljub naklonjenosti državnih svetnikov iz vrst delodajalcev, med drugim zato, ker je bil za pripravo sprememb trenutno veljavnega zakona že vzpostavljen strokovni odbor Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), je povedala državna svetnica Jasmina Opec Vöröš.

Igor Sep je v imenu Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije poudaril, da nikakor ne zagovarjajo kršitev, da pa so podjetniki, ki jih zagrešijo, že sankcionirani z globo. Onemogočanje izdaje obrazca A1 medtem za prevoznika pomeni, da ne more več opravljati dejavnosti. Gre za dvojno sankcioniranje, je vztrajal. Navedel je še, da panoga prevozništva po kršitvah ne izstopa, da zaposluje 45.000 ljudi in da bodo, če sprememb ne bo, pod vprašanjem štirje odstotki zaposlenih.

"Predlog ne zasleduje javnega interesa, ampak izključno interes ozkega kroga prevoznih podjetij, ki si želijo omiliti pogoje za pridobitev potrdila A1, in to na račun delavcev in varnosti v cestnem prometu," pa je ocenil predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf.

Širše poslanske razprave o predlogu ni bilo. Oglasili so se le poslanci Svobode, ki so ga kot predlagatelji podprli, in Soniboj Knežak (SD), ki se je, ne glede na to, da so poleg Svobode podpise pod predlog prispevali le še v SD, pri glasovanju vzdržal. Po slišanem je ocenil, da so bile spremembe pripravljene preveč na hitro.