STA novice / Nekateri dolžniki z izvajanjem Šutarjevega zakona ostali brez dela ali celotne denarne pomoči

Na izvršbe na denarno socialno pomoč so danes opozorili predstavniki Romov. Kot je za STA povedal predsednik Sveta romske skupnosti RS Jožef Horvat Muc, nekaj deset Romov na banki ni moglo dvigniti dela ali celotne denarne pomoči, ker jim jo je zasegel Furs. Slednje je za STA potrdil tudi nekdanji novomeški romski svetnik Zoran Grm, ki mu je Furs kot dolžniku zasegel celotno denarno socialno pomoč, prav tako njegovi partnerki. Ob tem Horvat Muc opozarja, da slednje za romsko skupnost pomeni socialno bombo.

Na Finančni upravi RS (Furs) so za STA povedali, da so v zadnjih dneh na podlagi zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (t. i. Šutarjev zakon) izdali 1275 sklepov o izvršbi dolžnikom, ki so v zadnjih dveh letih imeli vsaj tri neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev. Pri tem je izvršba dopustna tudi na denarno socialno pomoč.

Sklepi so bili izdani dolžnikom iz celotne Slovenije in ne zgolj Romom, pravijo. Sklep o izvršbi sta prejela dolžnik in banka, kjer ima dolžnik odprt račun, banka pa je nato na tej podlagi odtegnila sredstva, ki jih ima dolžnik na računu. Pri tem informacij o tem, koliko dolžnikom so bila odtegnjena oz. zarubljena sredstva iz naslova denarne socialne pomoči, nimajo.

Šutarjev zakon sicer določa tudi, da mora Furs o izdaji takšnega sklepa obvestiti krajevno pristojen center za socialno delo, kar je za STA potrdil tudi vodja Centra za socialno delo Novo mesto Alen Pust. Kot je povedal, iz zakona izhaja, da mora Furs v tem primeru s sklepom o izvršbi obvestiti center za socialno delo, ki nato iz socialnega položaja dolžnika presodi, ali se lahko izvede izvršba oz. ali bi bilo namesto izvršbe bolj smiselno, da se dolžniku denarna socialna pomoč izplačuje v naravi. V tem primeru izvršba ne bi bila mogoča, bi pa lahko upravičenec denar prejemal zgolj v naravi in ne v denarju, kar pomeni, da bi se mu izplačeval v obliki konkretnih dobrin - na podlagi naročilnice za konkretno blago, plačila posameznih računov in podobno.

Na novomeškem centru so bili sicer po besedah Pusta z informacijo o Fursovih izvršbah na denarno socialno pomoč seznanjeni zgolj s strani nekaterih uporabnikov, medtem ko s strani Fursa niso prejeli nobenih dodatnih obvestil, pojasnil ali podatkov, ki bi se nanašali na izvajanje Šutarjevega zakona.

V službi za odnose z javnostjo na Fursu glede tega, da bi moral Furs o sklepih o izvršbi pri dolžnikih, ki so v zadnjih dveh letih imeli vsaj tri neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev, obveščati center za socialno delo oz. pridobiti njegovo mnenje, za STA danes niso znali podati odgovora in so ga obljubili za četrtek.

Takšno ravnanje med prizadetimi krepi občutek, da oblasti delujejo samovoljno in namerno kaznujejo celotne skupnosti zaradi dejanj posameznikov, so v sporočilu za javnost zapisali pri Amnesty International Slovenije. Po njihovih besedah od začetka opozarjajo, da to ne bo okrepilo varnosti nikogar, ampak so s tem ranljive skupine še bolj potisnjene na družbeni rob in v obup.

"Oblastno poseganje v človekove pravice, ne da bi bili ljudje obveščeni o tem in o možnosti, da se pritožijo, predstavlja eno najbolj temeljnih in resnih kršitev človekovih pravic, ki žal Sloveniji ni tuja," so v sporočilu za javnost povzeli besede direktorice Amnesty International Slovenije Nataše Posel.