STA novice / Parlamentarne volitve 22. marca, politično dinamiko spodbudil odmeven prestop Vatovca (dopolnjeno) (zbirno)

Pirc Musar je s podpisom odloka o razpisu rednih državnozborskih volitev kot datum razpisa volitev in s tem začetek volilnih opravil določila 12. januar. Prihodnji teden bodo tako volivci že imeli priložnost s podpisi izraziti podporo posameznim listam kandidatov. Uradna volilna kampanja bo stekla 19. februarja, do takrat pa morajo tudi vsi, ki želijo vstopiti v volilno tekmo, vložiti kandidature.

Ob podpisu odloka je predsednica pozvala k udeležbi na volitvah in posvarila pred dezinformacijami. "Želim, da volitve potekajo pošteno, pozorna bom na dezinformacije, manipulacije, tudi iz tujine," je med drugim dejala predsednica. Ob tem je izpostavila odgovornost politike, medijev in državljanov, da med kampanjo preverjajo dejstva.

Poudarila je, da so volitve temelj in hkrati praznik demokracije in "priložnost, da kot skupnost premislimo, kakšno Slovenijo želimo, za kakšne vrednote se želimo zavzemati, kakšno družbo želimo graditi in kakšno prihodnost želimo zapustiti prihodnjim generacijam". Prav tako je pozvala h kulturi dialoga in spoštovanju drugačnosti ter drugačnih mnenj, k "spoštljivemu, odgovornemu in strpnemu komuniciranju v volilni kampanji".

Pirc Musar je napovedala, da bo mandat za sestavo vlade v želji po tem, da Slovenija vlado dobi čim prej, podelila "tistemu, ki bo prinesel 46 glasov, kdorkoli to pač že bo". Prav tako je prepričana, da bo v naslednjem mandatu v DZ izvoljena vsaj še ena ali dve stranki več. Prehajanje poslancev med strankami pa je po njenih besedah v predvolilnem času "dokaj normalno".

Današnji dan je namreč zaznamoval tudi odmeven političen prestop, saj je dosedanji vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec prestopil v SD. Kot je pojasnil, je prestop plod daljšega razmisleka in ocene, da lahko v stranki z daljšo tradicijo in več izkušnjami prispeva več h krepitvi leve sredine, socialne države in vrednot, kot so mir, razvoj in blaginja.

Po besedah predsednika SD Matjaža Hana bodo letošnje parlamentarne volitve pomembna prelomnica, ko bomo ocenjevali, kakšno Slovenijo želimo do konca desetletja. Odločitev, da se Vatovec pridruži SD, pa je pospremil z besedami, da bo s tem korak k ciljem, ki jih zasleduje SD, lažji. V SD so po besedah Hana trenutno v fazi evidentiranja kandidatov, kandidatno listo pa bodo predstavili 22. januarja. Sam bo kandidiral v svojem domačem kraju, razmišlja pa, da bi kandidiral še v enem volilnem okraju v šesti volilni enoti.

Sokoordinatorica Levice Asta Vrečko ni skrivala razočaranja in začudenja nad ravnanjem Tašnerja Vatovca. Obtožila ga je, da je s prestopom v SD "izdal stranko Levica zaradi svojih osebnih in političnih koristi in interesov". Obenem je zatrdila, da jo za politično prihodnost Levice, ki po odhodu Tašnerja Vatovca ostaja s tremi poslanci, ne skrbi.

Po njenih besedah gredo na prihajajoče volitve "z največjim političnim kapitalom, ki ga je imela katerakoli stranka v zadnjih 15 letih". "V tej vladi smo pokazali, da znamo in da zmoremo udejanjiti to, kar zagovarjamo, in pripeljali smo do konca nekatere največje spremembe in reforme, ne le te vlade, ampak Slovenije v zadnjih 15 letih in to v korist ljudi," je dodala.

Tako Vrečko kot podpredsednik SD Luka Goršek sta v nocojšnjem soočenju predstavnikov več strank v oddaji 24ur zvečer zatrdila, da bosta stranki kljub prestopu Tašnerja Vatovca še naprej sodelovali. "V tej koaliciji smo odrasli ljudje in delovali bomo naprej državotvorno, tako kot smo do zdaj. In tudi v naslednji levosredinski vladi, katere del bo tudi Levica, verjamem, da bomo dobro sodelovali za skupno dobro, za dobro ljudi," je dejal Goršek.

Da je Levica s svojim delom v iztekajočem se mandatu dokazala, da je lahko dober koalicijski partner in vladna stranka, so pritrdili danes tudi v tretji koalicijski partnerici, stranki Gibanje Svoboda. Obenem je generalni sekretar stranke Matej Grah ocenil, da je pomembno, da aktualna koalicija ostaja trdna in z istimi poslanci.

V največji vladni stranki so sicer ob današnjem razpisu volitev optimistični, da je zdaj pravi čas, da pokažejo dosežke iztekajočega se mandata. Program in kandidatno listo, na kateri si želijo tudi predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič, bodo predstavili februarja, je v danes napovedal Grah. Njihov ključen cilj na volitvah pa je po njegovih besedah vnovična levosredinska vlada.

Poslanka opozicijske NSi Vida Čadonič Špelič pa je ob dogajanju na levem političnem polu ocenila, da "bližje kot so volitve, večja je nervoza v koaliciji". Ocenila je, da gre za "težave v koalicijskem raju", kar pomeni, da ni vse tako lepo, kot bi radi pokazali navzven, in da se očitno že preštevajo med sabo.

V NSi imajo kandidatno listo sestavljeno, vse pa poteka tako, kot da se bo povezovanje s SLS in Fokusom Marka Lotriča zgodilo. Z omenjenima strankama se sicer pogovarja predsednik NSi Jernej Vrtovec, javnost pa bodo o tem obvestili, ko bo vse dorečeno in bodo to tudi potrdili organi strank, je napovedala. Osebno pa verjame, da država potrebuje razvojno desnosredinsko vlado in da je NSi s tem, ko je pokazala možnost sodelovanja, k temu doprinesla.

Prvak Demokratov Anže Logar medtem meni, da so delitve levo - desno rahlo preživete. Nadeja se vsebinske kampanje, po volitvah pa si želi široke koalicije. Kandidatno listo bodo potrdili v februarju.

Ob političnem prestopu pa je Logar opozoril, da Vatovec v SD verjetno prenaša tudi nek 'knowhow' (znanje in izkušnje op. STA), "na koncu koncev tudi vedenje, kje bo kdo kandidiral, kar je zagotovo nekaj, kar je za politično konkurenco konkurenčna prednost". Sam sicer ocenjuje, da se taki prestopi v predvolilnem času še lahko dogodijo. "Demokrati pa se ne ukvarjamo s prepričevanjem, ampak smo koncentrirani predvsem na vsebinske poudarke za prihajajočo kampanjo," je odgovoril na vprašanje, ali meni, da bo tudi Demokratom uspelo še koga zvabiti k sebi.

V SDS se danes na aktualno dogajanje niso odzvali. Je pa podpredsednik te stranke Aleš Hojs v soočenju v 24ur zvečer dejal, da vsak tak prestop predstavlja izdajo volivcev. "Zato smo se mi tokrat odločili, da vnaprej ne govorimo o koalicijah s katerokoli od strank, ampak smo se povezali z volivci in gradimo na koaliciji z volivci," je dejal. Hojs meni, da Levice v naslednjem parlamentu ne bo. "Prepričan sem, da bodo ljudje izbrali desnosredinsko varianto za naslednje štiriletno vladanje," je dejal.

Letošnje državnozborske volitve bodo desete v zgodovini samostojne države. Prve volitve v DZ so potekale leta 1992, medtem ko so bile prve večstrankarske volitve v takrat še skupščino SRS že dve leti prej.